Vsak dan je dan za knjigo in vsaj eno, eno novo drobno misel


Ob svetovnih in slovenskih dnevnih knjig je odlična priložnost, da se zamislimo o tem, kakšno mesto, vlogo in vpliv ima knjiga v naših življenjih.
Ker sem s knjigo, knjižnimi in knjižničarskimi vrednotami itak povezana, danes ne morem pisati prav posebnih misli in razpredati o pomenu knjige. Ker  to živim.
Želim pa si, da bi imeli knjižničarji toliko sposobnosti, znanja, časa in denarja (verjemite, agencije Pristop nismo najemali), da bi sleherni uporabnik in neuporabnik, župan/županja, svetnik/svetnica, parlamentarsci/parlamentarke vedeli, da knjižnica ni samo izposojevalnica knjig.
Knjižnica je
- ideja,
- koncept,
- filozofski sistem,
- podpora učenju,
- možnost za preživljanje prostega časa,
- pot k življenjski spremembi (saj veste - knjiga, ki mi je spremenila življenje!),
- prostor srečevanj,
- prostor, kjer postanemo dobre volje, ko več kot 80-letni gospod pravi (glej slike): "Zdej  bom lahko zvedu še kej od čebelarstva po svet!"

Včasih ljudje poleg knjige potrebujejo še nasmeh - in ga dobijo. Včasih se starejši radi pogovarjajo - vzamemo si čas zanje. Če pada dež in so otroci sitni, lahko pride družina na oddelek za otroke, si ogleduje knjige in koristno prebije čas v družinskem, vzgojnem vzdušju. Če knjige nimamo, jo lahko medknjižnično naročimo. Če je trenutno ni v knjižnici, jo lahko rezervirate od doma - prosite knjižničarko, naj vam pokaže, kako se to stori. Če potrebujete  ideje za branje, vprašajte knjižničarke. No, zdaj imamo celo enega knjižničarja, tudi tega lahko vprašate, kaj je kaj dobrega za brati. Lahko posežete po naših bralnih seznamih.

Skratka. Trudimo se, da bi dodali naši že malo stari knjižnici še kakšen nasmeh zraven. Včasih nam tudi ne uspe. Kaj pa vem. Mogoče bi morala imeti profesionalen odnos do knjig, knjižnic, svetovnega dneva knjig, slovenskega dneva knjig, dneva slovenskih splošnih knjižnic, do strateškega razvoja knjižnic ... pa mi je vse tako silno všeč, da me silno veseli, kadar gre kot po maslu in žalosti, kadar se kaj lomi. Ne znam biti hladna, če je to profesionalmo. Rada se družim s puncami iz sekcije za splošne knjižnice. Petra pravi, da smo že prava banda. Dobile smo še enega fanta. Eden od boljših stvari direktorskega dela je druženje s kolegi: pomagami si, se pogovarjamo, mejlamo šimlne in se imamo res dobro, kadar smo skupaj. Všeč mi je, kadar se v službi lotimo česa novega in se veselimo novih projektov, s katerimi skušamo doseči, da bomo še več brali.
Letos načrtujemo nekaj fantastičnega: Križnikov pravljični festival skupaj s Kulturnim društvom Motnik.
Pa srečno branje še naprej.




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vrabček, ki bi bil rad kot sraka

Veronika vs. Marjeta z vidika amaterskega in priložnostnega grboslovja

Javna beseda