Knjižničar v akciji


ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Sekcija za splošne knjižnice in Sekcija za potujoče knjižnice
najavljata

12. strokovno posvetovanje Sekcije za splošne knjižnice in
 festival potujočih knjižnic
z naslovom

»Knjižničar v akciji«
(Maribor, Hotel City Maribor, 6. - 7. september 2012 in
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, 8. september 2012)


Posvetovanje »Knjižničar v akciji« želi spodbuditi javnost k prepoznavanju in razmišljanju o pomenu in vplivu različnih profilov splošnih knjižničarjev na spodbujanje razvoja posameznika in na našo vlogo pri dvigovanju kakovosti življenja. Obisk knjižnice je dejanje, v katerega morajo  ljudje verjeti, da je dobro zanje, ko prestopijo prag, stopimo v akcijo knjižničarji. Za akcijsko ceno poiščemo gradivo na policah, pregledamo baze podatkov po svetovnem spletu, svetujemo dobro knjigo, otrokom preberemo pravljico, starejše računalniško opismenjujemo, brezposelnim pomagamo pri pisanju vlog za delo in jih usmerjamo, šolajočim iščemo vire in podatke za njihova izobraževanja, smo psihologi, zdravniki, vzgojitelji, učitelji, računalnikarji in ne nazadnje osebe, ki so včasih enostavno samo tam za ljudi.Namen posvetovanja je opredeliti ključne probleme s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri opravljanju svojega poklica. Poudariti želimo pestrost in raznolikost profilov zaposlenih v splošnih knjižnicah na eni strani in togost pri priznavanju naših kompetenc na drugi strani. Namen je torej tudi odpiranje vprašanj o sistemizaciji delovnih mest, o potrebnih profilih za opravljanje posameznih dejavnosti, o različnih znanjih, o mejnih profilih, o sposobnosti za delo z uporabniki in človeškimi viri, o kompetencah, o stereotipih, o post produkciji, o superviziji poklica in o pedagoški vlogi splošnih knjižničarjev.

Posvetovanje v taki obliki prvič povezuje dve sekciji, ki znotraj ZBDS pokrivata različni področji, a se v praksi vsekakor prepletata. 

Naslov tokratnega posvetovanja se nanaša tudi na vprašanje, koliko je vrednoteno naše delo v očeh družbe, uporabnikov, financerjev, odločevalcev in nas samih. Kdo nam določa ceno? Si dovolimo razvrednotenje? Ali pa kljub pomanjkanju sredstev za programske stroške in dejavnosti delamo naloge, ki so zapisane v zakonu un naši zavesti? Ali smo vedno na razpolago našim uporabnikom? Torej smo v akciji, a z zavestjo, da je zaradi nas naša družba boljša!

Sekcija za splošne knjižnice poleg posvetovanj prireja tudi dneve slovenskih splošnih knjižnic, ki so namenjeni promociji knjižnic.Spodnja slika je s praznovanja v Žalcu: predsednica sekcije Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik, župan Žalca Janko Kos in Marjan Gujtman z exministrstva za kulturo, po novem MZIKŠ. Upam, da sem prav napisala, sicer bom v naslednjem zapisu popravila.








Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vrabček, ki bi bil rad kot sraka

Slika
https://macaulaylibrary.org/photo/25817911 Nekega dne je vrabček srečal srako, ki je sedela na veji stare bukve. Sraka se je začela bahati: »Poglej, kako se moje perje blešči, bolj kot tvoje. Pa tudi dreti se znam tako lepo, ti pa tega ne znaš, ampak kar nekaj ščebetaš. Sem tudi večja kot ti.« Vrabček se ni spomnil nobenega odgovora, saj se mu je zdelo, da ima sraka res lepše perje in da je njeno dretje prav milo v primerjavi z njegovim čivkanjem, pa tudi večja je bila. Vrabček je postal žalosten. Potem je sraka še rekla: »Pa kako dobro kradem, ti tega ne znaš.« Vrabček je bil zdaj ne samo žalosten, ampak tudi nesrečen, ker res ni znal krasti. A sraka je nadaljevala: »Vsi me poznajo in občudujejo. Kdo pa tebe občuduje, mali sivi vrabček?« Vrabček je bil zdaj ne samo žalosten in nesrečen, ampak tudi nevoščljiv. Rad bi bil kot sraka, rad bi se drl kot sraka in kradel kot sraka. Tako slabo se je počutil zaradi nevoščljivosti, da se je odločil, da gre k sovi na terapijo. Potrebov
Preberite več

Veronika vs. Marjeta z vidika amaterskega in priložnostnega grboslovja

Slika
Grbi zagotovo niso krneki. Če bi bili, bi bilo vseeno, če bi namalali v mestni grb drekecpekec. Pa ga seveda ne. Kamničani imamo v grbu skopuško grofico Veroniko, ki je zavrnila pomoč trem novomašnikom in se zaklela, da je rajši pol žena in pol kača, kot da bi od svojega obilja dala zanje en sam zlatnik. Nebo je uslišalo njeno kletev in je zaradi tega postala to, kar je izrekla. In še danes je zakleta. Njeno zgodbo smo kamniški knjižničarji objavili tudi v elektronski različici: http://www.kamniskaveronika.net/prispevek.asp?IDPP=4&page=1 Torej je malograjska Veronika simbol nepopravljive skoposti, prekletstva, brezizhodne situacije, nasprotja solidarnosti, občutka za javno dobro in lokalno skupnost, zavrnila je tudi krščansko tradicijo in pomoč novomašnikom. Še vedno čuva svoje zaklade, ki ne koristijo nikomur, še njej ne. Sedi na denarju in ga ne obrača. Je socialno izolirana, ohola, skratka kot bitje je človeško okrnjena, pravzaprav nevrotična. V bistvu je sociopat. Ne
Preberite več

Javna beseda

Slika
(ilustracija Polona Lovšin: O fantu, ki je šel v pekel po cegelc) V pravljicah je imelo prekletstvo veliko moč, ker so imele  besede veliko moč. V predpismeni družbi je izrečena beseda imela pomen današnje podpisane, požigosane, overovljene pogodbe. Mogoče še večjo, ne vem, nisem antropolog in nisem bila zraven, ko so se v davnih, davnih, davnih časih ob ognju menili o mejah, porokah, prenehanju vojn ali obsojanju in morebitni kazni tistih, ki so škodovali plemenski ali rodovni skupnosti. Beseda je imela moč odrešitve ali prekletstva. Žal sem zraven ob procesih, ko beseda izgublja posvečen pomen. Besede so postale kot bič, ki na družabnih omrežjih strupeno ošvrknejo zdaj tega in zdaj onega. Nič ni bolj enostavnega kot ljudi naščuvati proti posamezniku. Množica tekmuje v tem, kdo si bo izmislil boljši, bolj duhovit vic o posamezniku, kdo bo bolj moraliziral o vsesplošni pokvarjenosti, kdo bo bolj izviren v predlaganju morebitnih fizičnih in drugih kazni za posameznika, ki je ukrade
Preberite več