bibliomanija s pravo mero

Med ljudmi je toliko malodušja, da je težko dihati. Zdi se, da je zrak zasičen z dvomi, strahovi, vprašanji, kaj bo jutri, bomo še imeli službe, jih bomo lahko dobili, bomo vzdržali ... Sama se čudim, da vsi skupaj tako brezodzivno sprejemamo izjave o tem, da se državljani počutimo varne zaradi novih davkov. To ni res. Nimamo občutka varnosti, pač pa čutimo jezo, opeharjenost. užaljenost. Jezo, ker bomo s temi davki krpali luknje, ki so nastale zaradi nikdar vrnjenih kreditov in očitno so bili ti krediti razdeljeni z namenom, da se ne vrnejo. Opeharjenost, ker plačujemo tuje bogatenje in ker vstajnikov ni nikjer več, kot da se slabo v tej državi dogaja samo takrat, kadar je na oblasti Janša. Užaljenost, ker vlada in njeni priskledniki in - še huje - mediji  dajejo tako neumne izjave ali pišejo tako neumne članke, kot da bi bili ljudje retardirani.  Kljub temu, da se skušam pripraviti k bolj svetlemu pogledu na slovensko stvarnost, sem razočarana nad njo.  Pred kratkim sem morala na