Objave

Prikaz objav, dodanih na 2016

Odločanje v kulturi ali za njo

Slika
 » Produkti umetnosti morda niso neposredno uporabni, temveč le v smislu pomena za druge ljudi, a pri tak i socialni vrsti, kot je naša, to že po sebi pomeni določeno razliko. Naša izjemno široka socialnost se brez spodbud in sproščanja, ki jih omogoča umetnost, ne zdi mogoča. In umetnost koristi posameznikom v otroštvu kot kognitivna igra in v odraslosti kot način izboljšanja kreativnosti skozi umetniške tradicije in modele, ki jih zlahka prevzamemo in prilagodimo, in skozi spodbudo po ne le golem spreminjanju sveta, kakršen je, temveč po njegovem spreminjanju v skladu z našimi željami.« Brian Boyd: O izvoru zgodb (Filozofska fakulteta, 2016)   Že dolgo vrsto let delam na področju umetnosti in kulture, pravzaprav celo življenje, če sem prištejem še umetnost poučevanja in kratko kariero skoraj neuspešnega navduševanja za branje. Z leti nisem postala samo starejša, sitna in nestrpna, kar pritiče veščam na pragu odcvetajočih let, ampak sem dobila tudi en čuden občutek, da neka

Besede so kot perje v vetru

Slika
Naključni piš vetra je na mojo pisalno mizo prinesel zgodbo. Tako kot perje v vetru se tudi zgodbe razletijo na vse strani neba. Izhaja iz stare judovske vzhodnoevropske tradicije, kjer so rabiji imeli tudi vloge moralnih razsodnikov. Ena od različic je pripotovala na krilih vetra v ameriško filmsko produkcijo. Gre za zgodbo o opravljanju in govoricah, ki so kot perje v vetru. Nikoli se ne ve, kje besede ali perje pristanejo. Nikoli se ne da vseh razširjenih besed ali peres pobrati in vrniti nazaj, kjer so bile prej. Opravljanje Nekoč je živela ženska, ki je rada opravljala. Vsak dan je posedala s prijateljicami in govorila slabo o drugih: »A lahko verjameš, da je naredil to? A lahko verjameš, da je rekel to? A si videla, kaj je oblekel? Moški pri teh letih!« Opravljala je in opravljala. Nekega dne jo je k sebi poklical rabi in ji rekel: »Želim si, da bi nekaj storila zame!« Dal ji je blazino in ji naročil, naj gre ven, jo prereže in strese perje iz blazine v veter. »

Sramota! Sramota!

Slika
Konzervativno trkanje na vest Sram in krivda sta bila nekdaj močna vzvoda konzervativne katoliške vzgoje. Po vojni je to tako ostalo, samo Boga so zanikali in ga vrgli s prestola. Sicer pa se je moral človek ravno tako moralno ustrezno vesti do matere države in družbene ureditve, ne da bi dvomil ali celo kaj nasprotoval. Zlasti pa je sram primerno vzgojno sredstvo, kadar v dogovarjanju ali upravljanju javnih zadev ni demokracije, zato pa toliko več gorečnosti .   Gorečnost brez razuma je v ljubezni strast, v politiki in javnem življenju pa poguba. V športu  navijam za svojo ekipo kar tako, ker mi je nekaj všeč na njej ali pa ker je naša. Ko se odločam in izbiram v politiki in javnem življenju, pa hočem dejstva, argumente in razum. Manipuliranje s sramotenjem, čustvi, javno všečnostjo in medijskimi spini se mi zdi nevarno in nikoli ne vem, kdaj je kaj res in kdaj ne. Slovenija je polna rdečih in črnih tercialk, ki histerično kričijo: »Sramota! Sramota!« Sramota! Človek, ki