Voditeljstvo
V Združenju splošnih knjižnic so me dodelili v skupino, ki bo pripravila vsebine za "direktorsko šolo" po vzoru drugih profesij, ki že izvajajo svoje ravnateljske ali direktorske šole.
Prav zato sem že iskala gradivo in tudi razmišljala o tem, kakšno dodatno znanje, kompetence, spretnosti in predvsem vrednote naj bi bile lastne vodjem knjižnic. Zato nikakor ne morem mimo vprašanja voditeljstva, torej pojava, ki presega zgolj osebnostne značilnosti in posega na polje spreminjanja, navdihovanja in vpliva na izbiro motivov delovanja. Voditeljstvo je motiviranje in navduševanje ljudi za spremembe. Voditelj je usmerjen k idejam, vendar pravi voditelj ne more biti brez empatije.
Vedno pa je na čelu procesa spreminjanja voditelj, ki ima idejo, ki ve, zakaj, ki zna motivirati ljudi, zna poslušati in se odločati s skupino ljudi tako, da ni prizadeto človeško dostojanstvo.
"Čeprav večina ljudi meni, da ima kultura največji vpliv in je njena sprememba tisti želeni cilj, s katerim bi vplivali na največje število posameznikov, pa se mora ta sprememba začeti pri kritični masi posemeznikov. Nekateri med nami moramo ustvarjati kulturo, namesto dopuščati, da kultura ustvarja nas. V poslovnem svetu bo naloga spreminjanja kulture padla na kritično maso razsvetljenih voditeljev in infrastrukture, ki jih lahko ustvarijo, da bi omogočili spremembe. V to infrastrukturo sodijo metode, slog in vsebina programov za človeške vire ter morda posredovanje svetovalcev. Cilj je ustvariti povsem novo polje namena, iz katerega lahko v svojih poskusih črpa večina posameznikov, da bi spremenili lastno vedenje.
NIč novega ne bom povedala, če rečem, da se mora spremeniti poslovna kultura, če želimo sprožiti spremembo vedenja. ... Dinamika trajsnostne spremembe, če se je lotimo s prave strani, se torej začne s spreminjanjem motivov, tako da uveljavimo vpliv sil duhovne inteligence. ..."
Tako pravi Dana Zohar v knjigi Duhovni kapital (gl. str. 168). Našteva vedenjske in kulturne kazalnike visoke duhovne inteligence:
- se samozavedamo (spodbujamo pridobivanje povratnih informacij, imamo smisel za dologoročne cilje in strategije, predvidevamo vpliv lastnih dejanj na druge, ocenjujemo osebno moč in slabosti v primerjavi s tem, kako nas vidijo drugi ...);
- vodijo nas vizije in vrednote,
- pozitivno uporabimo hude življenjske preizkušnje,
- delujemo s holističnim pristopom,
- smo sočutni,
- praznujemo različnost,
- sprašujemo ZAKAJ,
- preoblikujemo,
- smo spontani,
- imamo občutek poklicanosti,
- smo skromni.
Z velikim zanimanjem opazujem voditelje na vseh nivojih v mojem ožjem in širšem okolju ter se sprašujem o njihovih motivih, namenih in vplivih na spreminjanje okolja. Res je tudi, da sem že gospa na pragu zrelih let, zato se mi zdi neposlovno na primer priti na sejo občinskega sveta v japonkah ali pohodnih hlačah, še huje pa se mi zdi, da voditelji dopuščajo cefranje človeškega dostojanstva, kot je obsojanje brez trdnih argumentov in vizije, kaj bi se dalo spremeniti na bolje. Želim si, da bi prav zavoljo mojih let zmogla sprejeti dejstvo, da je razsvetljenih posameznikov, ki so spodbudniki sprememb na bolje in ki jim je mar za okolje, ljudi ter trajnostni razvoj, premalo.
Vendar je za spreminjanje na bolje dovolj tudi to, da smo vsi posamezniki, ki nismo veliki voditelji, toliko osveščeni, da se oglašamo. Da sodelujemo. Da poslušamo. Da ne onesnažujemo narave. In ne naših odnosov s sovraštvom. Poslušajmo se, čutimo se, sprašujmo se, iščimo rešitve in ne problemov. Kdor pohodi ali pomaga pri uničenju enega človeka, pomaga pri uničevanju dobrega na svetu. Tako kot dobri zgledi lahko pripomorejo k spremembam na bolje, tako slabi zgledi in slabo ravnanje s sočlovekom pomagajo k spreminjanju na slabše.
Prav zato sem že iskala gradivo in tudi razmišljala o tem, kakšno dodatno znanje, kompetence, spretnosti in predvsem vrednote naj bi bile lastne vodjem knjižnic. Zato nikakor ne morem mimo vprašanja voditeljstva, torej pojava, ki presega zgolj osebnostne značilnosti in posega na polje spreminjanja, navdihovanja in vpliva na izbiro motivov delovanja. Voditeljstvo je motiviranje in navduševanje ljudi za spremembe. Voditelj je usmerjen k idejam, vendar pravi voditelj ne more biti brez empatije.
Vedno pa je na čelu procesa spreminjanja voditelj, ki ima idejo, ki ve, zakaj, ki zna motivirati ljudi, zna poslušati in se odločati s skupino ljudi tako, da ni prizadeto človeško dostojanstvo.
"Čeprav večina ljudi meni, da ima kultura največji vpliv in je njena sprememba tisti želeni cilj, s katerim bi vplivali na največje število posameznikov, pa se mora ta sprememba začeti pri kritični masi posemeznikov. Nekateri med nami moramo ustvarjati kulturo, namesto dopuščati, da kultura ustvarja nas. V poslovnem svetu bo naloga spreminjanja kulture padla na kritično maso razsvetljenih voditeljev in infrastrukture, ki jih lahko ustvarijo, da bi omogočili spremembe. V to infrastrukturo sodijo metode, slog in vsebina programov za človeške vire ter morda posredovanje svetovalcev. Cilj je ustvariti povsem novo polje namena, iz katerega lahko v svojih poskusih črpa večina posameznikov, da bi spremenili lastno vedenje.
NIč novega ne bom povedala, če rečem, da se mora spremeniti poslovna kultura, če želimo sprožiti spremembo vedenja. ... Dinamika trajsnostne spremembe, če se je lotimo s prave strani, se torej začne s spreminjanjem motivov, tako da uveljavimo vpliv sil duhovne inteligence. ..."
Tako pravi Dana Zohar v knjigi Duhovni kapital (gl. str. 168). Našteva vedenjske in kulturne kazalnike visoke duhovne inteligence:
- se samozavedamo (spodbujamo pridobivanje povratnih informacij, imamo smisel za dologoročne cilje in strategije, predvidevamo vpliv lastnih dejanj na druge, ocenjujemo osebno moč in slabosti v primerjavi s tem, kako nas vidijo drugi ...);
- vodijo nas vizije in vrednote,
- pozitivno uporabimo hude življenjske preizkušnje,
- delujemo s holističnim pristopom,
- smo sočutni,
- praznujemo različnost,
- sprašujemo ZAKAJ,
- preoblikujemo,
- smo spontani,
- imamo občutek poklicanosti,
- smo skromni.
Z velikim zanimanjem opazujem voditelje na vseh nivojih v mojem ožjem in širšem okolju ter se sprašujem o njihovih motivih, namenih in vplivih na spreminjanje okolja. Res je tudi, da sem že gospa na pragu zrelih let, zato se mi zdi neposlovno na primer priti na sejo občinskega sveta v japonkah ali pohodnih hlačah, še huje pa se mi zdi, da voditelji dopuščajo cefranje človeškega dostojanstva, kot je obsojanje brez trdnih argumentov in vizije, kaj bi se dalo spremeniti na bolje. Želim si, da bi prav zavoljo mojih let zmogla sprejeti dejstvo, da je razsvetljenih posameznikov, ki so spodbudniki sprememb na bolje in ki jim je mar za okolje, ljudi ter trajnostni razvoj, premalo.
Vendar je za spreminjanje na bolje dovolj tudi to, da smo vsi posamezniki, ki nismo veliki voditelji, toliko osveščeni, da se oglašamo. Da sodelujemo. Da poslušamo. Da ne onesnažujemo narave. In ne naših odnosov s sovraštvom. Poslušajmo se, čutimo se, sprašujmo se, iščimo rešitve in ne problemov. Kdor pohodi ali pomaga pri uničenju enega človeka, pomaga pri uničevanju dobrega na svetu. Tako kot dobri zgledi lahko pripomorejo k spremembam na bolje, tako slabi zgledi in slabo ravnanje s sočlovekom pomagajo k spreminjanju na slabše.
|
Komentarji