bibliomanija s pravo mero

 V Združenju splošnih knjižnic so me dodelili v skupino, ki bo pripravila vsebine za "direktorsko šolo" po vzoru drugih profesij, ki že izvajajo svoje ravnateljske ali direktorske šole. Prav zato sem že iskala gradivo in tudi razmišljala o tem, kakšno dodatno znanje, kompetence, spretnosti in predvsem vrednote naj bi bile lastne vodjem knjižnic. Zato nikakor ne morem mimo vprašanja voditeljstva, torej pojava, ki presega zgolj osebnostne značilnosti in posega na polje spreminjanja, navdihovanja in vpliva na izbiro motivov delovanja. Voditeljstvo je motiviranje in navduševanje ljudi za spremembe. Voditelj je usmerjen k idejam, vendar pravi voditelj ne more biti brez empatije. Vedno pa je na čelu procesa spreminjanja voditelj, ki ima idejo, ki ve, zakaj, ki zna motivirati ljudi, zna poslušati in se odločati s skupino ljudi tako, da ni prizadeto človeško dostojanstvo. " Čeprav večina ljudi meni, da ima kultura največji vpliv in je njena sprememba tisti želeni cilj, s kat

Dolgočasnih ljudi je veliko. Med njimi niso tisti, ki svoj poklic opravljajo z erosom. Starejši gospod, avtoritativni modrec s svojo veliko knjižnico, žal že pokojni, je dejal: "Samo trije pravi poklici so: župnik, zdravnik in učitelj.Ti lahko človeka dvignejo." Ko sem prejšnji teden spet stala pred dijaki in jim želela nekaj pametnega sporočiti, sem se spet zavedla pomena erosa v poklicu, odnosu do ljudi, do resnice in poslanstva. Zato mi je hecno mnenje, da je treba pač kakšne neprijetnosti pri opravljanju vsakdanjega dela jemati profesionalno. To pomeni, da te ne prizadane ali moti in da je treba ob tem molčati, ker imajo tisti nad tabo pač zadnjo besedo. Kdor svojo službo jemlje kot poslanstvo in kdor svoje poslanstvo opravlja z erosom, profesionalnost razume drugače. Zame je profesionalnost znanje in sposobnost to argumentirati z vidika družbene koristnosti. Želela bi si, da bi čim več ljudi razumeli svoje delo kot poslanstvo, da bi razumeli globlji pomen, da bi vsi d

Prejšnji dan smo imeli v knjižnici na obisku dijake prvih letnikov, obiskali pa so nas v okviru projekta Rastem s knjigo. S pomočjo Monikinih idej in nekaj mojih smo jim predstavili vsebino, s katero smo jih skušali spodbuditi k obisku knjižnice in k branju.  Seveda so bili naši bralni predlogi in naslovi del vse prej kot tisto, kar morajo dijaki znati pri pouku književnosti.  Pri pouku zaradi zahtev učnega načrta in mature ni mogoče najti dovolj časa, da bi dijakom predstavili sodobno literarno vrenje, sploh pa jim manjka vsebin, ki jih obravnava mladinska književnost. Didaktika književnega pouka  bralno kulturo razume kot človekovo dojemanje branja kot spoznavne, estetske in etične vrednote, potrebo po branju leposlovja, možnosti za estetsko uživanje, pozitivno osmišljeno splošno bralno sposobnost, polnejši in kakovostnejši način življenja. V svojem prejšnjem življenju sem bila profesorica in pri svojem delu me je motil faktografski način podajanja književnih vsebin, obsežnost

Velikokrat slišimo, kako pomembna je bralna kultura, kako otroci čedalje manj  berejo, kako mladina čepi za računalniki in iPod in iPadi in komunicira zgolj preko SMS in facebook sporočil. (Čeprav mislim, da bo ta generacija bolj jezikovno spretna, ker več piše, pa čeprav s simboli in mediju prikrojenimi sporočili.) Rezultati PISA kažejo na upadanje bralne pismenosti med našimi šolarji Ko se razkrijejo rezultati mednarodne raziskave PISA, nastane medijski vik in krik, iz šolstva in tudi iz knjižničarskih vrst pa ni pravega odgovora. Ko je bil v Delu objavljen članek o nižanju pismenosti med slovenskimi osnovnošolci, sem bila ravno na sestanku ravnateljev kamniških osnovnih šol, kamor sem se sama povabila. Fotokopijo članka sem prinesla s seboj z namenom, da spodbudim razmišljanje o kamniških projektih za spodbujanje branja in da spodbudim sodelovanje. Res so knjižnice najbolj povezane z branjem in bralnimi navadami, zato je vprašanje o njihovi vlogi pri oblikovanju bralni

Za zadnji Kamniški zbornik sem napisala članek o dodani vrednosti splošnih knjižnic na primeru naše knjižnice. Naj nekoliko povzamem članek, predvsem zaradi poudarka, da se vlaganje v knjižnico tudi v kriznih časih – splača! Knjižnice svoji lokalni skupnosti denar tudi povrnejo s svojimi storitvami. Želela sem napisati tudi kakšno misel o razumevanju politike za dejavnost knjižnice, ki naj bi bila skladna z intelektualno širino, pa sem jo rajši izpustila. Konec koncev naj strokovno utemeljujem pomen in ekonomski vpliv knjižnice, v politični areni nisem tako spretna in srečna. Naslovnica Kamniškega zbornika (oblikovanje Dušan Sterle), glavna urednica: Marjeta Humar Z metodo izračunavanje povrnitve vlaganj – POV (ang. return on investment - ROI) smo izračunali, kolikšna je dodana vrednost naše knjižnice. Povrnitev vlaganj predstavlja dohodek oziroma vrednost, ki je pridobljena kot rezultat vlaganja v dejavnost organizacije – koliko vrednosti, izražene v denarnem znes

Na portalu MMC rtv.slo sem ugledala sliko tovariša Semoliča z dvignjeno pestjo. Meni, da je potreben dogovor: »… kako priti do novih delovnih mestih, kako dati perspektivo mladim ter znižati brezposelnost in da je to pravi problem, ne pa domnevno preobilje socialnih pravic.«   Med tlačanstvom in socializmom Moja osebna zgodovina se je začela v pravem proletarskem okolju, kar pomeni, da sem vzgojena za trdo delo, poštenje, upogibanje hrbta in za biti tiho. Mojim staršem je vzgoja uspela le polovično, moji vrednoti sta trdo delo in poštenje, le biti tiho in upogibati hrbta mi ne uspe. Tudi zato, ker sem od blizu doživljala in opazovala proletarsko okolje, kjer naj bi imeli delavci pravice, delo pa čast in oblast. Živeli naj bi v socializmu in pravičnosti. Vsega se ne da zanikati, namreč ne dobrega in ne slabega. Lahko pa zanikam, da je med običajne ljudi prodrla prava ideja socializma, komunizma ali marksizma. Vsi so se z veseljem prilagodili povprečnosti, nedelavnosti, neodgovor