bibliomanija s pravo mero

Strateško načrtovanje in komisije – prej so to delali nabavniki V razpravi so predlogi sprememb Zakona o knjižničarstvu. Ena od sprememb predvideva strateško načrtovanje bralne kulture in celo ustanovitev komisije, ki bo odločala o nakupu novega gradiva. Torej se država zaveda, da ne smemo nehati kupovati knjig. Torej je za to, da so njeni državljani in državljanke še naprej pametni opolnomočeni in misleči subjekti, predvsem pa gre tudi za založniški in knjigotrški posel. To pa ni hec, samo poglejte, kako so Učila pohrustala mogočno Mladinsko knjigo. To zdaj meče tudi drugo luč na vprašanje nabave kakovostnega gradiva, saj se zdi, da je ta predvidena zakonska sprememba nastala zaradi pritiska založnikov, da se prenehajo kupovati lahke knjige. Temu smo se knjižničarji upirali zaradi naše vsakodnevne prakse in zahtev naših uporabnikov, čeprav smo kljub temu na tihem zmanjševali nabavo takšnega gradiva in tako pač postali tarče nezadovoljstva naših najbolj rednih uporabnikov. V b

Ustavno sodišče je razveljavilo nepremičninski davek, ki naj bi vladi prinesel menda 230 milijonov prihodkov. (Bomo pa  občinam  plačali  nadomestilo za stavbno zemljišče, tako da so občine ohranile svoj izvorni prihodek, država pa ga je pač izgubila.) Če prav povzemam iz oddaje Odmevi, ki jo je včeraj vodil Slavko Bobobnik (30.3.2014), in iz pogovora z državno sekretarko z ministrstva za finance je zdaj problem 205 milijonska luknja v proračunu in vprašanje, kako to luknjo zapolniti. Je odgovor krizni davek ali povišanje DDV-ja? Skratka, premierka je že v prvih odzivih napovedala boleče ukrepe. Sindikalisti   že postavljajo omejitve – češ pokojnine in socialne transferje pustite pri miru, gospodarstveniki pa menijo, da bi dvig DDV-ja še bolj obremenilo gospodarstvo in povečalo brezposelnost. Sekretarka z ministrstva za finance in Bobobnik pa sta v včerajšnji oddaji omenjala tudi rešitev v fleksibilnih proračunskih odhodkih – torej je možnost delnega prekrivanja te luknje varčevanje.