Od praprot seme
Kres je bil, pa je enmo od praprot seme not u čevelj padu. Poj pa slišov, koga so se pogovarjale krave pa vol not u hlev. Se niso n?č puhvalile z gospodarjem. Je pa slišu, k je vol djal: »Ja,« je reku, »k nas tko matrajo. Tist če, de mo mi deval, jest pa ne da.« Poj se j pa krava spet oglasiva: »Ja, n?č ni kej prida, n?č ni prida. Boh ve, če b kam drugam šle. Boh ve, mrbit bi blo pa kej bolš.« Tko, de j gospodar slišov žvav guvarit, same kritke je dobiv od žvali. Sej, če b blo to res, sej b rajtam obena žvav ne pohvalila. Tko je, če seme pade u čevelj al pa u varžet. (pravljico mi je leta 2000 v kamniškem Domu upokojencev povedala Frančiška Brnot, rojena v vasi Gozd)