Knjižničarji smo vedno v akciji




Sekcija za splošne knjižnice in Sekcija za potujoče knjižnice najavljata in  pripravljata 12. strokovno posvetovanje Sekcije za splošne knjižnice in 17. strokovno posvetovanje Sekcije za potujoče knjižnice z naslovom »Knjižničar v akciji« (Maribor, Hotel City Maribor, 6. - 7. september 2012 in Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, 8. september 2012). Program in prijava na posvetovanje pa sta objavljeni na naslednji povezavi: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/305-prijavnica. Vsebina je zanimiva, pridobili smo veliko referentov z aktualnimi temami.

Program bomo v naslednjih dneh tudi obogatili s sodelovanjem s Sekcijo za mladinsko književnost.

Vsebina posvetovanja je v kriznih časih naravnana k bistvenemu: h knjižničarju, k njegovemu strokovnemu in vsakdanjemu delu, poslanstvu, etiki, sistemizaciji, stereotipom, vrednotenju njegovega dela. »Sodoben človek se je navadil (ali pa ga želijo navaditi), da s klikom pride do informacije, preko ekrana bere knjige in torej večino takih potreb lahko opravi, ne da bi stopil iz copat ali iz pižame. Zato je obisk knjižnice dejanje, za katerega potrebujete malce več akcije. Ko poveš svojo željo, stopi v akcijo knjižničar. Ti vam za »akcijsko ceno« potem iščejo gradivo na spletu, bazah podatkov in po knjižnih policah, vam svetujejo, katero knjigo je dobro prebrati, katere dejavnosti v knjižnici se splača obiskovati,« pravi o našem posvetovanju naša sodelavka v sekciji Ksenija.

Knjižničarji smo vedno v akciji, ostajamo etični ne glede na višino prejetih sredstev ali delovne pogoje, ker cenimo svoje delo, stroko in predvsem naše uporabnike.
Vabljeni k udeležbi.

Lep pozdrav,
Breda Podbrežnik, predsednica Sekcije za splošne knjižnice
P.S.: Ne, ne gre za razprodajo knjižničarjev, kot so nekateri razumeli logo posvetovanja. Gre za to, da smo vedno pripravljeni narediti več, kot se od nas formalno zahteva, vedno smo na udaru, v presoji, vedno se nam zdi, da bi bilo lahko kaj še bolje in še več in to ne glede na sredstva, ki jih dobimo, ne glede na to, kakšen družbeni status ima poklic knjižničarja.

Komentarji

Oseba Mitja V. Iskrić sporoča …
Se bo izračunalo, koliko je pravzaprav cena odgovora na "ali imate kakšno dobro knjigo zame?"
26. junij 2012 ob 00:23
Oseba Breda Podbrežnik sporoča …
Ne vem še, kaj pripravljajo druge kolegice in kolegi. Upajmo!
3. julij 2012 ob 06:18
Oseba Conry Lavis sporoča …
Nice post ! thanks for shearing it with us.
Buy Pinterest Followers
26. julij 2012 ob 04:30
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vrabček, ki bi bil rad kot sraka

Slika
https://macaulaylibrary.org/photo/25817911 Nekega dne je vrabček srečal srako, ki je sedela na veji stare bukve. Sraka se je začela bahati: »Poglej, kako se moje perje blešči, bolj kot tvoje. Pa tudi dreti se znam tako lepo, ti pa tega ne znaš, ampak kar nekaj ščebetaš. Sem tudi večja kot ti.« Vrabček se ni spomnil nobenega odgovora, saj se mu je zdelo, da ima sraka res lepše perje in da je njeno dretje prav milo v primerjavi z njegovim čivkanjem, pa tudi večja je bila. Vrabček je postal žalosten. Potem je sraka še rekla: »Pa kako dobro kradem, ti tega ne znaš.« Vrabček je bil zdaj ne samo žalosten, ampak tudi nesrečen, ker res ni znal krasti. A sraka je nadaljevala: »Vsi me poznajo in občudujejo. Kdo pa tebe občuduje, mali sivi vrabček?« Vrabček je bil zdaj ne samo žalosten in nesrečen, ampak tudi nevoščljiv. Rad bi bil kot sraka, rad bi se drl kot sraka in kradel kot sraka. Tako slabo se je počutil zaradi nevoščljivosti, da se je odločil, da gre k sovi na terapijo. Potrebov
Preberite več

Veronika vs. Marjeta z vidika amaterskega in priložnostnega grboslovja

Slika
Grbi zagotovo niso krneki. Če bi bili, bi bilo vseeno, če bi namalali v mestni grb drekecpekec. Pa ga seveda ne. Kamničani imamo v grbu skopuško grofico Veroniko, ki je zavrnila pomoč trem novomašnikom in se zaklela, da je rajši pol žena in pol kača, kot da bi od svojega obilja dala zanje en sam zlatnik. Nebo je uslišalo njeno kletev in je zaradi tega postala to, kar je izrekla. In še danes je zakleta. Njeno zgodbo smo kamniški knjižničarji objavili tudi v elektronski različici: http://www.kamniskaveronika.net/prispevek.asp?IDPP=4&page=1 Torej je malograjska Veronika simbol nepopravljive skoposti, prekletstva, brezizhodne situacije, nasprotja solidarnosti, občutka za javno dobro in lokalno skupnost, zavrnila je tudi krščansko tradicijo in pomoč novomašnikom. Še vedno čuva svoje zaklade, ki ne koristijo nikomur, še njej ne. Sedi na denarju in ga ne obrača. Je socialno izolirana, ohola, skratka kot bitje je človeško okrnjena, pravzaprav nevrotična. V bistvu je sociopat. Ne
Preberite več

Javna beseda

Slika
(ilustracija Polona Lovšin: O fantu, ki je šel v pekel po cegelc) V pravljicah je imelo prekletstvo veliko moč, ker so imele  besede veliko moč. V predpismeni družbi je izrečena beseda imela pomen današnje podpisane, požigosane, overovljene pogodbe. Mogoče še večjo, ne vem, nisem antropolog in nisem bila zraven, ko so se v davnih, davnih, davnih časih ob ognju menili o mejah, porokah, prenehanju vojn ali obsojanju in morebitni kazni tistih, ki so škodovali plemenski ali rodovni skupnosti. Beseda je imela moč odrešitve ali prekletstva. Žal sem zraven ob procesih, ko beseda izgublja posvečen pomen. Besede so postale kot bič, ki na družabnih omrežjih strupeno ošvrknejo zdaj tega in zdaj onega. Nič ni bolj enostavnega kot ljudi naščuvati proti posamezniku. Množica tekmuje v tem, kdo si bo izmislil boljši, bolj duhovit vic o posamezniku, kdo bo bolj moraliziral o vsesplošni pokvarjenosti, kdo bo bolj izviren v predlaganju morebitnih fizičnih in drugih kazni za posameznika, ki je ukrade
Preberite več