Dan knjižničarske enotnosti
Včeraj je bil božič, danes je dan samostojnosti in enotnosti. Dva prosta dneva in kot je za proste dni značilno, utrinki in domisleki dežujejo. Knjižničarstvo se je tako kot druge družbene dejavnosti znašlo na prepihu sprememb. Ko že mislimo, da smo doživeli že vse, kar se doživeti da, useka še kaj nepredvidljivega. Kar je prav, ker se tako sprožajo spremembe na bolje, žal pa včasih tudi na slabše. Če ni to e-knjiga, za katero so namesto knjižnic, stroke in tudi našega ministrstva prevzele pobudo založbe, je potem to znižanje sredstev za nabavo knjižničnega gradiva ali pa zavračanje soglasij za nadomestne zaposlitve, študentsko delo in avtorske pogodbe kljub argumentom, da je število zaposlenih pod minimalnimi standardi. Marsikje prepih ali lahno burjico ali kar tornado (odvisno od občine do občine) povzročajo še zahteve naših ustanoviteljev. Lahko bi rekli, da ne gre za zahteve, pač pa za pričakovanja, da nehamo komplicirati s knjižnicami, ker so občinski proračuni obreme