Politika, ampak ne politika politika, pač pa kulturna politika
Za prihajajoči kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki bo ta teden, sem na povabilo kot prejemnica Čopove diplome pripravila prispevek Povezanost kulturnih politik in bralne kulture v splošnih knjižnicah. V resnici ni načrtovane politike za to, da bi se veliko in z veseljem bralo. Včasih je sicer bolje, da država ne ureja vsega našega življenja, ampak če opozarja na to, naj ne pozabimo otrok v vročem avtu, bi se morala pobrigati za to, da so državljani čim bolj usposobljeni. Kar branje omogoča. Samo kaj, ko je delitev pristojnosti na kulturo in izobraževanje preko ministrstev vsemogočna. En košček branja spada pod kulturo, drugi pa pod izobraževanje. Vendar smo pri kulturi bolj svobodni, ni nam nujno brati Pestrne ali kaj drugega in uganjevati, kaj je hotel pesnik povedati. Zagotavljam, da je kulturniško branje bolj užitno, v resnici je - nadvse užitno, uživaško in poučno. Verjamem, da je to prava pot k bralni kulturi. Država določa, občina plačuje V članku sem se resn