Veronika vs. Marjeta z vidika amaterskega in priložnostnega grboslovja

Grbi zagotovo niso krneki. Če bi bili, bi bilo vseeno, če bi namalali v mestni grb drekecpekec. Pa ga seveda ne.

Kamničani imamo v grbu skopuško grofico Veroniko, ki je zavrnila pomoč trem novomašnikom in se zaklela, da je rajši pol žena in pol kača, kot da bi od svojega obilja dala zanje en sam zlatnik. Nebo je uslišalo njeno kletev in je zaradi tega postala to, kar je izrekla. In še danes je zakleta. Njeno zgodbo smo kamniški knjižničarji objavili tudi v elektronski različici: http://www.kamniskaveronika.net/prispevek.asp?IDPP=4&page=1

Torej je malograjska Veronika simbol nepopravljive skoposti, prekletstva, brezizhodne situacije, nasprotja solidarnosti, občutka za javno dobro in lokalno skupnost, zavrnila je tudi krščansko tradicijo in pomoč novomašnikom. Še vedno čuva svoje zaklade, ki ne koristijo nikomur, še njej ne. Sedi na denarju in ga ne obrača. Je socialno izolirana, ohola, skratka kot bitje je človeško okrnjena, pravzaprav nevrotična. V bistvu je sociopat. Nepopravljiv.

Včasih je bila v kamniškem grbu sveta Marjeta. Najstarejši grb je kamnita plošča angela grbonosca, ki jo hranijo v kamniškem muzeju. Angel v roki drži štiri grbe, eden od njih je grb s sveto Marjeto, ki je bila nekdaj zaščitnica mesta, njej pa je bila posvečena tudi kapela na Malem gradu. Plošča, ki je bila nekdaj vzidana v mestni hiši, je iz 15. stoletja. Ob Marjetinih nogah sta dva zmaja, ki naj bi ju svetnica premagala. Kasneje je Marjeto izpodrinila Veronika.

Marjetina šibka točka je v današnjih časih seveda ta, da izhaja iz krščanske tradicije, ki bi jo marsikdo rad izbrisal iz naše kolektivne zavesti. Ampak kroti zmaja, je zavetnica porodnic, dojilj, kmetov, priprošnjica nerodovitnih, goduje, ko se začneta žetev in pasja vročina. Zmaj je prispodoba za hudiča, ki jo je hotel požreti, a ga je Marjeta ugnala, ko ga je prekrižala. Ljudi varuje tudi pred kačami. Znane so umetniške upodobitve Marjete z zmajem, ki ga drži na verigi. Je ena od štirinajstih priprošnjikov v sili – torej tistih, ki pomagajo, ne glede na stisko, v kateri se človek znajde. Marjeta torej kroti zmaja, ki je simbol slabega in zla, daje občutek varnosti, je priprošnjica za ljudi v stiski, varuje, pomaga, kroti, obeta žetev, vzbuja upanje in je povezana z življenjskimi ciklusi.

O nastanku kamniškega grba je natančno pisal Ivan Zika v članku Nastanek in razvoj kamniškega grba v člankih, ki so prikazovali 750 let mesta Kamnik. Članke je lani zbral in uredil ter poskrbel za objavo dr. France Malešič v istoimenski knjigo, izdal pa jo je Studio Dataprint. Zika navaja (str. 110-115), da so imeli mestni pečati in grbi iz 13. stoletja naslednje sestavne dele: stolp z zvezdo in polmesecem, ženski lik v odprtini stolpa in zmaja, na katerih sloni stolp.  Ti elementi so se ohranili tudi na denarju, ki ga je na Malem gradu kovala Neža Andeška, in na najstarejšem pečatu iz 14. stoletja.

Če bi bil človek kaj bolj mahnjen na kakšne sporočilne ali energetske vrednosti simbolov, bi verjel, da je kamniškega dolgoletnega zastoja ali slabih medsebojnih odnosov, za katere težko trdim, da so zgolj kamniška in ne vseslovenska lastnost, kriv napačen mestni simbol s slabšalno vsebino. Poleg tega je med stoletji prihajalo do zmede, na kateri strani sta šestokraka (ne petokraka) zvezda in polmesec, tako da je polmesec zdaj na levi. Torej crkuje in se ne debeli. Torej to, da je naš simbol skopuška, zakleta in sociopatska Veronika namesto Marjete, ki obvladuje zlo, je vpeta v življenjske cikle in vzbuja zaupanje tako zelo, da se ljudje v stiski nanjo obračajo s prošnjami.

Kaj pa zdaj?