Kdo je glavni (napol pravljica)

Add caption

Nekega lepega dne so šli Punčka, Fantek, kuža in muca, tako kot ponavadi, na Stari grad.  Pot vodi skozi gozd. Tokrat so se ustavili ob klopi, kjer se pot razcepi na dvoje, na Stari grad in na Špico, ki je višji hrib kot Stari grad.

Tokrat so bile ob klopi zbrane živali: veverica, sova na najnižji veji bukve, srnjak, zajec in lisica. Na glas so se prepirale. Sova je jezno ukala: »V tem gozdu ni nobenega reda. Podnevi, ko spim, veverice skačejo po deblu, v katerem je moja duplina. Ne morem spati!« Veverica je še bolj jezno rekla: »Res ni reda. Ponoči sove ukajo, veverice pa ne moremo spati.« Tudi zajec je bil zelo jezen: »To ni še nič. Srne spijo na travi, ki je najslajša jed za zajce!« Srnjak je bil besen: »Zajčki pa kakajo po našem ležišču. Ko se hočem uleči na travo, je tam polno njegovih smrdljivih bobkov. Nekdo mora to prepovedati.« Lisica se je pogladila po košatem repu in rekla: »Jaz lahko to prepovem, če bom glavna med živalmi. Sem zvita lisička, vse lahko prelisičim. Zajca lahko prepričam, da je trava rumena in sonce zeleno!« Punčka pa je odgovorila: »Glavni je lahko tisti, ki govori po resnici in brez zvijač.« Fantek je rekel: »Trava bo vedno zelena in sonce rumeno, tudi če glavni med živalmi reče drugače. To je laž!« Tedaj je srnjak rekel: »Jaz bom predsednik živali. Imam rogovje, s katerimi lahko vse prestrašim. Potem bo tako, kot bom rekel jaz in sove ponoči ne bodo več ukale, pač pa samo podnevi!« Punčka je rekla: »Predsednik ne more odločati tako, da grozi.« Fantek pa je rekel: »Sove so nočne ptice, tudi če jim groziš z rogovi, ne more biti drugače!« Potem je zajec rekel: »Jaz bom kralj živali, ker najbolj hitro tečem. Kadar poči vejica v gozdu, hitro zbežim. Veverice bodo tako tekle z menoj, da bodo utrujene in bodo ponoči trdo spale.« Punčka je rekla: »Kralji ne morejo biti strahopetni, če hočejo odločati o tem, kaj je prav in kaj ne.« Fantek je rekel: »Če kralj zbeži, je vse narobe.«

Prepir o tem, kdo bo glavni in kdo bo odločal, kaj je prav in kaj ne, se ni in ni nehal Potem je Punčka rekla: »Kaj pa če bi se veverice preselile na drugo drevo, da jih sove ne bi motile?« Fantek je rekel: »V gozdu je dovolj trave, da se zajčki lahko do sitega najedo. Ni jim treba kakati tam, kjer srne spijo.« Sova je malo pomislila in potem rekla: »Kaj pa, če bi bila vidva glavna in še predsednika in kralja vseh živali. Naredila bi red in odločala, kaj je prav in kaj ne.« Fantek in Punčka sta se zasmejala: »To ni mogoče, ker nisva živali, ampak človeka.« Punčka je še rekla: »Ne potrebujete nikogar, ki bi vam govoril, kako se morate obnašati drug do drugega.«

Živali so se hitro strinjale. Le lisica se je grdo držala, ker ni nikogar prelisičila. Ampak se je hitro potolažila, ker je mimo prišel lisjak in rekel: »Tako si lepa, lisička. Postani moja žena in vedno se ti bom pustil prelisičiti.«

Punčka, Fantek, kuža in muca so šli domov. Ko so prišli domov, je dedi ravno gledal poročila. Rekel je: »No, poglejte, v naši državi se ne morejo in ne morejo zmeniti, kdo bo glavni. Hočejo prelisičiti drug drugega, grozijo si in se rogajo drug iz drugega. Nekaj pa jih je kar zbežalo, kot da bi bili zajci!« Fantek je rekel: »Ali tudi odrasli potrebujejo koga, ki bi jim povedal, kako se je treba obnašati?« Kuža je rekel hov, muca pa mijav in vsi so se strinjali, da je v odraslem svetu veliko stvari zelo zapletenih.