Same zverine so se zbrale

Nekoč so šli punčka, fantek, kuža in muca na sprehod na hrib Stari grad. Pot je vodila skozi gozd. Tik pod vrhom pa so zagledali veliko živali. Živali so se gnetle skupaj in se jezile. Medved je stal na dveh nogah in godrnjal. Zajček je strigel z ušesi. Sraka je vreščala. Lisica je jezno lajala. Jazbec je grdo gledal. Srna je opletala z repkom. Miške so cvilile. Sova je debelo gledala in ukala.

Punčka je vprašala: »Ali je kaj narobe?« Fantek je rekel: »Zelo ste jezne, živali.« Kuža je zalajal, muca pa zamijavkala. »Slišimo, da se ljudje zmerjajo med seboj,« je zagodrnjal medved. Zajček je dodal: »Če se ne marajo, se žalijo.« Sraka je zavreščala: »Drug drugega zmerjajo z živalmi: medved nerodni, zajec prestrašen, sraka neumna, zvita lisica, jazbec neumni, siva miška, stara sova …« Lisica je zalajala: »Ali pa: koza trapasta, bik, osel, pujs umazan, vol zagaman.« Sova ja ukala: »Hočemo povedati ljudem, da se z nami ne bodo zmerjali.« Jazbec je rekel: »Hočemo povedati, da je to zelo, zelo grdo!« Miške so cvilile: »Gremo na Glavni trg in imejmo zborovanje, na glas cvilimo, ukajmo, zalajajmo, da tega ne bomo dovolile.«

In so šli. Punčka, fantek, kuža in muca so šli spredaj, za njimi pa vse ostale živali. Ko so prišli v mesto na Glavni trg, pa je tam že bilo zborovanje. Govoril je župan: »Babe so žabe!« Neka gospa mu je razburjeno zavpila: »To ni res, osel!« Mlajši gospod ji je rekel: »Ti, stara sova, čas je za novo generacijo!« Smetar, ki je ravnokar pometal ulico, je rekel: »Kozli, kako ste nasmetili Glavni trg!« Direktor čistilnega podjetja je rekel: »Trot, delaj, za to te plačam!« Gospod, ki ni maral župana, je rekel: »Same zverine so se zbrale!« Tako so se kregali, da niso opazili punčke, fantka, kužka, muce, medveda, zajčka, srake, lisice, jazbeca, srne, mišk in sove.

Potem pa se je medved povzpel na zadnji nogi in zagodrnjal: »Grrrroarr!« Sraka je zavreščala, lisica zalajala, sova ukala, miška je cvilila, kuža zalajal in muca zamijavkala. Jazbec je rekel: »Kako grdo se kregate. Osli, sove, kozli, troti in zverine si tega ne zaslužijo.« Srna je rekla: »Živali smo poštena bitja. Me se med seboj ne zmerjamo.«

Župan, gospa, gospod, smetar, direktor in še en gospod so se najprej prestrašili. Še nikoli niso videli živali na Glavnem trgu. Še posebej pa ne toliko živali. Potem je župan rekel: »Res nisem prav rekel. Bolje bi bilo: spoštovane gospe in gospodične, vse ste mične!« Tudi drugim je naročil, naj se ne kregajo med seboj. Potem je rekla gospa: »Zdaj pa se tudi meni zdi, da ni prav, da se zmerjamo z živalskimi imeni. Tudi to ni prav, da se zmerjamo.« Mlajši gospod je ugotovil: »V resnici je sova modra, tako kot vi, spoštovana gospa!« Smetar pa je dodal: »Dragi someščani, prosim vas, da smeti mečete v koš!« Direktor je rekel: »Naši smetarji so pridni kot čebelice!«  Drugi gospod, ki ni maral župana, je rekel: »Zbrali smo se, da bi se pogovorili.«

Punčka, fantek, kuža in muce ter vse živali so odšli nazaj v gozd. Sraka pride kdaj pa kdaj v mesto poslušat, če se meščani še kregajo in zmerjajo z živalskimi imeni. Punčki je povedala, da se še kdaj pa kdaj kregajo, zmerjajo pa ne več.