Velika slovenska kuharica

V naši kuhinji je seveda tudi polica s kuharskimi knjigami. Ko sem bila mlajša, nisem bila navdušena in ne dobra kuharica. Zdaj sem občasno vsaj navdušena, ampak če se česa lotim resno in z veseljem hkrati, mi tudi kaj uspe. Zdaj na to polico z veseljem segam, čeprav ne pogosto. Med najbolj oguljenimi knjigami je seveda alfa in omega mojih kuharskih znanj – Slovenska kuharica sestre Felicite Kalinšek. Pred davnimi leti mi je moževa stara mama, že precej oslabela, kupila to knjigo za rojstni dan. Seveda jo je skrbelo, da ne bi njen vnuk bil na slabšem kot pri njej, ampak knjigo je vseeno kupila z mojim soglasjem, saj me je vprašala, kaj si želim. Seveda je bila z mojo izbiro zelo zadovoljna.

Družinske korenine so pomembne in povezane s kuhinjo. Te pri mnogih družinah poženejo pod jedilno mizo. Mogoče so tudi pri nas. Moj moto je bil, da jemo zato, da živimo in da ne živimo zato, da jemo. Zdaj mi je lepo, če se zberemo za mizo in okušamo. Doživljanje z burbončicami je blizu doživljanju s celim telesom, dušo, srcem … Mogoče mi manjka še kakšen korak k podobi gospodinje po navodilih s. Felicite? Malo pretanjenosti pri zlaganju prtičkov mi ne bi škodilo. Ampak prtičkov nismo jedli, ostalo pa smo  z velikim veseljem popapcali:

»Kuhanje je umetnost, katere se je treba naučiti. Med posli domačega gospodinjstva je kuhanje gotovo eden izmed najbolj važnih za vsakdanje življenje. Ako ima gospodinja še tako lepe lastnosti, ako je prijazna, postrežljiva, potrpežljiva, vendar je družina ne more rada imeti in pri hiši ne more biti zadovoljna, ako ne zna dobro kuhati, ako družini postavlja na mizo vedno skoro eno in isto jed v petek in svetek in še to neokusno pripravljeno, neosoljeno, preslano, zasmojeno, napol kuhano, preredko, pregosto itd. Posebno slabo je pri hiši, kjer se gospodinji skoro nikoli peka ne posreči.«

Tako je v Slovenski kuharici v sedmi izpopolnjeni in pomnoženi izdaji iz leta 1938 zapisala sestra Felicita Kalinšek, rojena leta 1865 v Podgorju pri Kamniku. Slovenska kuharica je največkrat ponatisnjena slovenska knjiga. S. Felicita je naše gore list (ne glede na to, da Podgorje leži na ravnini), rodila se je kot Terezija Kalinšek 5. septembra 1865 v Podgorju pri Kamniku. Oče Tomaž je kmalu umrl in mati Uršula je sama skrbela za šest otrok. Kar tri sestre so se odločile, da vstopijo v samostan, v kongregacijo šolskih sester, tudi Terezija.

V kongregacijo šolskih sester z materno hišo v Mariboru je vstopila 1892. V Marijanišču je bila na Gospodinjski šoli Kmetijske družbe učiteljica kuhanja kar 40 let. Priredila je 6. izdajo Slovenske kuharice Magdalene Pleiweisove, ki pa prejšnji skoraj ni več podobna, saj je bila korenito posodobljena. Njena kuharica vsebuje recepte, primerne za gosposke praznične pojedine pa tudi za preproste jedilnike v kmečkih gospodinjstvih. Znana je tudi po tem, da je najstarejši recept za kranjsko kuhinjo objavila prav s. Felicita v svoji kuharici iz leta 1912.

Več o njej lahko preberemo v: Pozabljena polovica: portreti žensk v 19. in 20. stoletju na Slovenskem (Šelih idr.).Janez Bogataj, ki ima roko nad projektom Okusi Kamnika, prav dobro ve za kulturno dediščino sestre Felicite. 

Letošnji rokovnik Matične knjižnice Kamnik je posvečen prav tej tematiki in s. Feliciti. Pošel je hitro in z velikim povpraševanjem, naši uporabniki so bili navdušeni nad vsebino in idejo. Konec koncev ima Kamnik kar nekaj za pokazati, kajne?

  

Za nameček tem nametanim mislim nepopolne gospodinje še dva recepta, ki sta zelo poceni in zato primerna:

Kašnata juha

 l slanega kropa, ¼ l prosene kaše, dve žlici masti, pol žlice čebule, pol žlice peteršilja, 3 žlice moke, vršiček majarona. Dobro oprano kašo skuhaj v kropu ter dodaj rumeno prežganje s čebulo in peteršiljem ter stlačen majaron. Izboljšaš lahko z juho, v kateri se je kuhala svinina, ali če dodaš sesekljano svinino.

Bezgovo cvrtje 
Še malo, pa bo zacvetel bezeg. Pod našo hišo je en velik grm in meni diši, diši … Seveda naredimo kdaj kakšno cvrtje, šebeso in sok. Tukaj je Felicitin nasvet za cvrtje.

Sestavine

·         1/4 l mlačnega mleka

·         22 dag moke

·         pol žličke soli

·         žlica sladkorja

·         3 rumenjaki

·         sneg treh beljakov

·         6 do 12 bezgovih cvetov

·         maščoba za cvrenje

Iz mleka, jajc, sladkorja in soli napravimo testo. Bezgovo cvetje pomakamo v testo in ga na vroči maščobi ocvremo. Ocvrto potresemo s sladkorjem. (Kopipejstala sem z wikipedije.)

Z leti postajamo bolj konzervativni, vse gre bolj na ziher, tradicijo itd. Ne vem, zakaj. Ampak nič ni bolj pomembno in bolj zanesljivo v času turbulenc in kriz kot odnosi, ki koreninijo za domačo kuhinjsko mizo.  
Ko berem abotne uvodnike v Oni, ki naj bi trkali na našo vest in ki so polni zgražanja zaradi nasilja, krivic, spolnih zlorab in drugih katastrofičnih zadev (seveda so, ne omalovažujem jih), me popade jeza, ko na notranjih straneh One zagledam stajlinge z bluzami, ki stanejo okrog 100 EUR, in čevljev za 200 EUR ter torbicami Marjete Grošelj, zraven katerih sploh ni cene.
Kaj ne bi več naredili, če bi namesto teh trendovskih stajlingov pisali recepte za dobre in poceni jedi in stajlinge za dobro voljo in samozavest. Z malo denarja in z veliko dobre volje. Tako pa se mi zdi uvodnik z moraliziranjem samo prazna drža.
Škoda, da nisem dobra kuharica, sicer bi se lotila pisati kuharico za krizne čase.