Ali lokalna skupnost drži s svojimi knjižnicami?

http://www.thisislocallondon.co.uk/news/8881382.Hope_for_Croydon_libraries_as_council_passes_budget/

Ja, v Angliji so tudi protestirali, ko so jih zaradi finančnih razlogov želeli zapreti:"This is real community involvement. All those who took part felt passionate about their local libraries."

Me zanima, če bi bilo tudi pri nas tako. V resnici me zanima politična kultura Slovencev: ali nam je mar za resnico in pravico, ali smo srečni že, če naša vas dobi novi streho na mrliški vežici? Pravzpraprav se sprašujem, kaj naj je v resnici mar.

Pa če tole bere moj spoštovani župan, naj ve, da se sprašujem za celo Slovenijo in ne za Kamnik!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Javna beseda

Slika
(ilustracija Polona Lovšin: O fantu, ki je šel v pekel po cegelc) V pravljicah je imelo prekletstvo veliko moč, ker so imele  besede veliko moč. V predpismeni družbi je izrečena beseda imela pomen današnje podpisane, požigosane, overovljene pogodbe. Mogoče še večjo, ne vem, nisem antropolog in nisem bila zraven, ko so se v davnih, davnih, davnih časih ob ognju menili o mejah, porokah, prenehanju vojn ali obsojanju in morebitni kazni tistih, ki so škodovali plemenski ali rodovni skupnosti. Beseda je imela moč odrešitve ali prekletstva. Žal sem zraven ob procesih, ko beseda izgublja posvečen pomen. Besede so postale kot bič, ki na družabnih omrežjih strupeno ošvrknejo zdaj tega in zdaj onega. Nič ni bolj enostavnega kot ljudi naščuvati proti posamezniku. Množica tekmuje v tem, kdo si bo izmislil boljši, bolj duhovit vic o posamezniku, kdo bo bolj moraliziral o vsesplošni pokvarjenosti, kdo bo bolj izviren v predlaganju morebitnih fizičnih in drugih kazni za posameznika, ki je uk...
Preberite več

Samo ne mi stopit na moje modre semiš čevlje

Slika
Enkrat slovenist, vedno slovenist Lektorji, uredniki in profesorji ter drugi, ki se ukvarjamo z jezikovnim in stilnim urejanjem besedil, pa tudi tisti, ki veliko beremo, včasih že po napisanem besedilu znamo oceniti človeka ter njegov značaj. Najtežji primeri pisanja pa so tisti, v katerih se mešata avtoritarno ocenjevanje in napačna raba slovenskega jezika. Moj najboljši prijatelj, ki je slučajno tudi moj mož, je v zadnjih dneh prejel takšno pismo: » Seveda pa žal predsednik  …, ni mogel nikoli s svoje kože in je kljub ponujeni roki ... ostal zvest zahrbtnemu obračunavanju z S.., ki je nato z zadnjim letnim občnem zborom   društva dosegel vrhunec.« Razumevanje pojma zahrbtnost Vsebina je seveda zelo zanimiva, saj mojemu soprogu pripisuje dejanja, ki jih ni nikoli storil. Zanimiva je tudi zato, ker javno izrečeno kritično mnenje oceni kot zahrbtno delovanje. Avtor očitno ne ve točno, kaj je zahrbtnost. Jaz to spoznavam v zadnjem času. Nekdo piše anonimke, laži,...
Preberite več

Vrabček, ki bi bil rad kot sraka

Slika
https://macaulaylibrary.org/photo/25817911 Nekega dne je vrabček srečal srako, ki je sedela na veji stare bukve. Sraka se je začela bahati: »Poglej, kako se moje perje blešči, bolj kot tvoje. Pa tudi dreti se znam tako lepo, ti pa tega ne znaš, ampak kar nekaj ščebetaš. Sem tudi večja kot ti.« Vrabček se ni spomnil nobenega odgovora, saj se mu je zdelo, da ima sraka res lepše perje in da je njeno dretje prav milo v primerjavi z njegovim čivkanjem, pa tudi večja je bila. Vrabček je postal žalosten. Potem je sraka še rekla: »Pa kako dobro kradem, ti tega ne znaš.« Vrabček je bil zdaj ne samo žalosten, ampak tudi nesrečen, ker res ni znal krasti. A sraka je nadaljevala: »Vsi me poznajo in občudujejo. Kdo pa tebe občuduje, mali sivi vrabček?« Vrabček je bil zdaj ne samo žalosten in nesrečen, ampak tudi nevoščljiv. Rad bi bil kot sraka, rad bi se drl kot sraka in kradel kot sraka. Tako slabo se je počutil zaradi nevoščljivosti, da se je odločil, da gre k sovi na terapijo. Potrebov...
Preberite več