bibliomanija s pravo mero

  Caravaggio, Narcis, 1597-1599  Ko premlevam knjižničarjevo podobo in stereotipe, premlevam vidike vodenja. Opažam, da se zelo razlikujem od večinskega dojemanja voditeljstva in od tega, koga ljudje izbirajo na volitvah ali koga podpirajo v političnih in drugih gladiatorskih arenah. Nikoli nisem nikomur slepo sledila. Nikoli ne presojam idej in vizij po tem, kdo jih izreče, ampak po tem, ali so so v redu za splošno dobro, ali temeljijo na vrednotah (kot so resnica, pravica, socialna enakost, človekove pravice in Mojzesovih 10 zapovedi). Nikoli ne presojam ljudi po tem, ali hodijo k maši, ali volijo tistega, ki ga volim jaz, ali so levi ali desni, ali so partizani ali domobranci. Seveda me bolj prizadane, če je kdo, ki ga srečujem pri maši ali ki je veren, slab človek, saj naj bi se napajal pri živi vodi, a živi mrtvo življenje.  Voditelj naj bi imel morda naslednje lastnosti: [1] Mora imeti razumsko ostrino z zdravo kritičnostjo Naravnanost k spremembam izhaja i

Pripravljam se na posvetovanje sekcije za splošne in potujoče knjižnice. Z Majo in Petro smo prijavile referat z naslovom Samopodoba in javna podoba slovenskega knjižničarja.  Dobra knjižničarjeva samopodoba in slaba javna podoba? Prve statistične obdelave moje raziskave o naši samopodobi so pokazale, da imamo dobro mnenje o sebi kot o knjižničarjih in da je naša ocena samoučinkovitosti pokazala močno povezavo z dobro oceno samopodobe. Sklepam lahko, da se sampodoba spreminja, tako kot vloga knjižnic, njena uporaba in predvsem tehnologija. Poleg tega prihajajo mladi bibliotekarji, nova generacija, digital native, ki so tipični predstavniki generacije y – ves čas pokonektatni, vešči informacijske tehnologije, prisotni v socialnih omrežjih in virtualnem svetu. Med nami, starejšimi, in njimi, mlajšimi, nastaja generacijski prepad. Na vodstvenih mestih smo večinoma nebibliotekarji v zrelih letih. Zdaj je trenutek, da pripravimo pogoje, da se lahko knjižničarstvo razvija naprej, n

Enkrat slovenist, vedno slovenist Lektorji, uredniki in profesorji ter drugi, ki se ukvarjamo z jezikovnim in stilnim urejanjem besedil, pa tudi tisti, ki veliko beremo, včasih že po napisanem besedilu znamo oceniti človeka ter njegov značaj. Najtežji primeri pisanja pa so tisti, v katerih se mešata avtoritarno ocenjevanje in napačna raba slovenskega jezika. Moj najboljši prijatelj, ki je slučajno tudi moj mož, je v zadnjih dneh prejel takšno pismo: » Seveda pa žal predsednik  …, ni mogel nikoli s svoje kože in je kljub ponujeni roki ... ostal zvest zahrbtnemu obračunavanju z S.., ki je nato z zadnjim letnim občnem zborom   društva dosegel vrhunec.« Razumevanje pojma zahrbtnost Vsebina je seveda zelo zanimiva, saj mojemu soprogu pripisuje dejanja, ki jih ni nikoli storil. Zanimiva je tudi zato, ker javno izrečeno kritično mnenje oceni kot zahrbtno delovanje. Avtor očitno ne ve točno, kaj je zahrbtnost. Jaz to spoznavam v zadnjem času. Nekdo piše anonimke, laži, prijave (z in

Bralna kultura je pomembna. Itak.   Človek, ki bere in hkrati o prebranem kritično razmišlja, ni samo bolj spreten v izražanju, argumentiranju, predstavljanju stališč, prepričevanju, pisanj, pač pa je zanj značilna širina duha, razumevanje in zmožnost refleksije. Seveda je dejavnikov zelo veliko, mnogokrat ima največjo težo človekov značaj, ampak njiva ne rodi dobro, če jo kmet ne obdeluje. Tudi naši možgani kljub morebitni od Boga podarjeni inteligenci ne, če jih ne vadimo.   Za takšno vadbo seveda poletni romančki niso dovolj, je pa treba kdaj pa kdaj prebrati in premisliti kaj bolj tehtnega. Knjižnica ima pomembno vlogo pri razvoju bralne kulture z naslednjimi dejavniki: Prvi je omogočanje dostopnosti gradiva z nabavo, izposojo, upravljanjem z zbirkami. Obstajajo raziskave, ki so ugotovile povezanost med dostopnostjo do knjižničnega gradiva in bralno usposobljenostjo otrok. Če imajo otroci na razpolago gradivo za brati, je večja verjetnost, da bodo brali, od tod izhaja večj