Vsak evro, vložen v knjižnico, se štirikratno povrne

Za zadnji Kamniški zbornik sem napisala članek o dodani vrednosti splošnih knjižnic na primeru naše knjižnice. Naj nekoliko povzamem članek, predvsem zaradi poudarka, da se vlaganje v knjižnico tudi v kriznih časih – splača! Knjižnice svoji lokalni skupnosti denar tudi povrnejo s svojimi storitvami. Želela sem napisati tudi kakšno misel o razumevanju politike za dejavnost knjižnice, ki naj bi bila skladna z intelektualno širino, pa sem jo rajši izpustila. Konec koncev naj strokovno utemeljujem pomen in ekonomski vpliv knjižnice, v politični areni nisem tako spretna in srečna.

Naslovnica Kamniškega zbornika (oblikovanje Dušan Sterle), glavna urednica: Marjeta Humar

Z metodo izračunavanje povrnitve vlaganj – POV (ang. return on investment - ROI) smo izračunali, kolikšna je dodana vrednost naše knjižnice. Povrnitev vlaganj predstavlja dohodek oziroma vrednost, ki je pridobljena kot rezultat vlaganja v dejavnost organizacije – koliko vrednosti, izražene v denarnem znesku, se povrne za vsak vložen evro. Gre za metodo izračunavanja neposrednih uporabnikovih koristi glede na oceno, koliko povprečno stanejo posamezni knjižnični servisi. Skupni znesek povprečne cene posameznih knjižničnih storitev je enak skupnim koristim, ki so jih prejeli uporabniki. POV dobimo, ko od tega skupnega zneska odštejemo davkoplačevalska sredstva.

Ker je glavni cilj našega članka izračun ekonomske vrednosti naše knjižnice, smo prilagodili primere iz strokovne literature našim posebnostim in naredili izračun za glavne servise: to sta izposoja knjig in neknjižnega gradiva na dom in izposoja revij, sledi ocena koristi prireditev za odrasle, za otroke in bibliopedagoške dejavnosti za šole ter vrtce. Pri izračunu vrednosti izposojenega gradiva smo upoštevali število izposoj za vrsto gradiva in njegovo povprečno vrednost. Pri izposoji knjig smo število izposoje množili s količnikom 0,75, saj predvidevamo, da vsaka izposojena knjiga ni prebrana – kar povzemamo po znani raziskavi Univerze Loughborough, kjer so ocenili, da so od štirih izposojenih enot prebrane tri (Hawkins, Morris, Sumsion, 2001:90).  

V letu 2010 je bilo izposojenih 312.410 knjig, vrednost ene knjige ocenjujemo na 10 EUR (povprečna vrednost nove je 17 EUR), število izposoje pa smo pomnožili z 0,75. Revij s povprečno vrednostjo 4 EUR smo izposodili 35.490, neknjižnega gradiva s povprečno vrednostjo 12 EUR pa 49.222 enot.

Izračunali smo vse stroške prireditev (avtorski honorarji, fiksni stroški, materialni stroški in stroški dela) in ugotovili, da povprečen strošek ene prireditve za odrasle znesek znese 657 EUR, na obiskovalca pa 6 EUR (skupaj obiskovalcev – 2042)^[1]. Nismo upoštevali dejavnosti v Točki vseživljenjskega učenja, saj smo sredstva pridobili iz drugih virov, čeprav so te dejavnosti odmevne in zelo obiskane. Stroški za bibliopedagoške dejavnosti za vrtce in šole znesejo 6027 EUR, povprečna vrednost prireditve je 77 EUR, strošek prireditve na enega obiskovalca pa je 2,11 EUR (obiska je bilo 2856). Pravljične urice in bralna srečanja za odrasle znesejo skupaj 4060 EUR, prireditev povprečno stane 31 EUR, strošek enega obiska pa je 1,6 EUR. Zanima nas, če bo izračun POV po spodnji metodi, ki smo jo povzeli iz izračuna miamijske knjižnice (McClure C. R., 2001), prinesel rezultate, kakršne smo srečali v strokovni literaturi, ki smo jo navedli zgoraj. Poudariti pa je potrebno, da vseh servisov nismo upoštevali, ker jih je težko ovrednotiti (izdelava bibliografij, informacijske storitve, domoznanska dejavnost, posredovanje informacij o novem gradivu, rezervacija in naročanje gradiva, razstave), upoštevali smo najbolj prepoznavne storitve zaradi lažjega izračuna in dokazljivosti koristi, ki jih ima lokalna skupnost od knjižnice.

Izbor merjenih servisov 2010	Ocenjeni stroški
Število izposoje x povprečna knjige	2.343.075
Število izposoje x povprečna cena revije	141.960
Število izposoje x povprečna cena neknjižnega gradiva	590.730
Število udeležencev prireditev za odrasle x povprečna cena obiska	13.148
Število udeležencev bibliopedagoških dejavnosti x povp. cena obiska	6.027
Število udeležencev pravljičnih ur in bralnih srečanj x povp. cena obiska	4.056
Skupaj ocenjeni stroški	3.098.996
Skupaj vsi prihodki MKK v letu 2010	727.552
Izračun POV	4,25

Naš izračun je potrdil izračune, na kakršne smo naleteli v strokovni literaturi. Knjižnica za vsak vložen evro ustvari 4-kratno dodano vrednost. Izračuni dokazujejo, da imajo občani in občanke koristi od uporabe knjižničnih storitevizposoje, prireditev in bibliopedagoških dejavnosti za šolarje ter predšolske otroke. Poraba javnih sredstev za splošno knjižnico  se torej izplača.

Ob tem se je potrebno zavedati, da se vseh koristi ne da ekonomsko ali denarno ovrednotiti, saj so vplivi ter koristi bralne ali informacijske pismenosti, znanja, razgledanosti in sposobnosti razumevanja neprecenljive za razvoj lokalne skupnosti, k temu pa s svojimi storitvami, knjigami, revijami, elektronskimi viri, dogodki in prireditvami močno pomaga tudi splošna knjižnica. Odločevalci v lokalni skupnosti lahko v tem članku najdejo stvarne argumente za finančno in drugo podporo splošni knjižnici. 

 Ps.: A lahko ženske kaj napišemo bre PS? Jaz sem dokaz, da ne. Torej: Oddan članek se malo razlikuje od objavljenega, saj sem morala v izogib zameram izpustiti svoje mnenje o tem, da lokalni politiki čez prst ocenjujejo vrednost in financiranje knjižnic, kar je v skladu z njihovim razumevanjem knjižnic, znanja in branja ter v skladu z njihovo intelektualno širino. Na občini so rekli, da je to primerno kvečjemu za gradivo za občinski svet. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da so ravno iz kroga, ki mi je očital nestrokovni nivo, zares kopipejstali gradivo za sejo občinskega sveta v članek za Zbornik, ne da bi navedli avtorja prispevka in sploh celotnega projekta!!! Tudi ni zanemarljivo dejstvo, da je tisti, ki je pisal županov uvodnik v Zbornik, kopipejstal dele teksta iz dokumenta o strategiji razvoja kulture v občini Kamnik.  Knjižničarji vestno citiramo, smo pa veseli podpore in razumevanja!

---

[1] Upoštevali smo le prireditve z vabljenimi avtorji, ne pa drugih, na primer sodelovanja na Kamfestu, dnevu knjig, dnevu splošnih knjižnic v Žalcu, na Čarobnem dnevu itd., ki so množično obiskane in sejemsko naravnane.