bibliomanija s pravo mero

 1. Bolšjak : tu sem kupila že kar nekaj knjig (nazadnje Zgodovino slovenskega slovstva, SM, 1959), na sliki z bolšjaka pa sicer ne poziram kot fenica knjig, pač pa sem menda po činu kapetanka - evo, uniform je na bolšjaku veliko. To je znak, da je vse minljivo. Enkrat je bila JLA vrhovna sila bivše Juge, zdaj so njeni bedni ostanki na vsakem bolšjaku. Ampak sicer pa je bolšjak super, še posebej Jože in Grega, kupila sem že nekaj porcelanastih krožnikov, čajnikov, koš za listje, vaze ... Všeč mi je porcelanasta nostalgija in bolšjaška filozofija o minljivosti ter večnosti.  2. Žale: rada se ustavim pri nagrobniku frančiškanov, kjer vam kliče k poboljšanju napis PAX ET BONUM, in kjer piše pod imenom enega od pokojnih patrov: "Bil je moder mož, pazil je, kaj je govoril." Te spretnosti še nisem osvojila. 3. Zgodnji jutranji in večerni tekci z Vereno vse do Tučne , kjer malo pomeditirava ob skromni kapelici, še posebej je lepo, če je polna luna. Mi...

Ob svetovnih in slovenskih dnevnih knjig je odlična priložnost, da se zamislimo o tem, kakšno mesto, vlogo in vpliv ima knjiga v naših življenjih. Ker sem s knjigo, knjižnimi in knjižničarskimi vrednotami itak povezana, danes ne morem pisati prav posebnih misli in razpredati o pomenu knjige. Ker  to živim. Želim pa si, da bi imeli knjižničarji toliko sposobnosti, znanja, časa in denarja (verjemite, agencije Pristop nismo najemali), da bi sleherni uporabnik in neuporabnik, župan/županja, svetnik/svetnica, parlamentarsci/parlamentarke vedeli, da knjižnica ni samo izposojevalnica knjig. Knjižnica je - ideja, - koncept, - filozofski sistem, - podpora učenju, - možnost za preživljanje prostega časa, - pot k življenjski spremembi (saj veste - knjiga, ki mi je spremenila življenje!), - prostor srečevanj, - prostor, kjer postanemo dobre volje, ko več kot 80-letni gospod pravi (glej slike): "Zdej  bom lahko zvedu še kej od čebelarstva po svet!" Včasih ljudje poleg knji...

Tale napis sem videla in pofotkala v slovenjgraški cerkvi, ko smo bili tam na izletu. V času stavk in hudih medosebnih trenj je pomembno gojiti lepe medosebne odnose. Ko ti lahko vzamejo vse: službo, denar, dobro ime, ko te blatijo z lažmi in nate pritiskajo, ti ostane le vera vase in v lastno človeško dostojanstvo. Vendar tudi to nič ne pomeni, če ob sebi nimamo dobrih partnerjev. Pravzaprav sem lahko zadovoljna, da imam ob sebi dobre ljudi, čeprav nisem molila, da bi mi prekrižali poti. Vesela sem za mojega taglavnega partnerja, ker me večinoma razume in s katerim si lahko deliva vse misli, načrte in pretresava življenje, stališča, modre misli (teh imava zelo veliko, samo svet še ni opazil). Vesela sem za sodelavke in sodelavce v knjižnici, sekciji, združenju. Toliko je prijetnega in ustvarjalnega sodelovanja, toliko priložnosti, da se vedno naučim kaj novega. Na sestanku skupine za strategijo sem prestregla odlično misel: "Ne jamrej!" Pa ne bom. Če dobro premislim,...

Nekaj dobrih knjig Kathryn Stockett: SLUŽKINJE Mladinska knjiga, 2011 To je zgodba, ki bralca potegne vase in ga ne spusti, dokler ne prebere zadnje strani. Zgodba je lepa, ganljiva, čustvena in pozitivna, saj glavne junakinje naredijo vsaka zase pomembne korake, s katerimi izboljšajo svoje življenje in dregnejo tudi v vest skupnosti, v kateri živijo. Roman se dogaja v Mississippiju leta 1962. Na videz ne bi več smelo biti rasizma, a resničnost je takšna, da črnske služkinje delajo v belih družinah, skrbijo za kuho, pospravljanje, pranje, otroke in prenašajo muhaste gospodarice s hudobnimi kapricami. Ena od teh je tudi ločeno stranišče. Glavna junakinja je Aibileen, ki vzgaja že sedemnajstega belega otroka. Ti otroci imajo na začetku svoje dojilje rajši kot matere. Druga junakinja je d vajsetletna Skeeter, Muha, ki je pravkar diplomirala na univerzi in se vrnila na domačo plantažo. Ob vrnitvi v hiši ni bilo več njene dojilje, ki jo je imela rada in h kateri se je rajši zat...

To so utrinki z včerajšnjega slovesnega dogodka - prevzeli smo knjižno donacijo dr. Nika Sadnikarja. V dar smo dobili stare knjige, ki so pomembne kot kultura in zgodovinska dediščina. Gospod Sadnikar je bil žal odsoten, ker je v bolnici, a danes smo z njim že govorili po telefonu in se je pozanimal, kako je bilo, izrazil je obžalovanje, da ni bil prisoten ob tem trenutku, ki se ga je veselil. Zelo smo ponosni, da nas je častni občan naše občine prepoznal kot ustanovo, ki bo skrbela za njegovo gradivo, ki ga je skrbno zbiral že njegov oče, in jo hkrati odprla tudi javnosti, seveda pod določenimi pogoji, da se gradivo ohrani. Zbirko je ocenil dr. Mihael Glavan, strokovnjak za rokopise in stare tiske, uredil jo je Andrej Kotnik (ni ga na slikah, se drži bolj ob strani), dogodka se je udeležilo veliko ljudi, svetnic in svetnikov, Kamničank in Kamničanov, kolegic in kolegov,  tudi podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, slovesni govornik je bil tudi župan Marjan Šar...

Nič koliko bibliopedagoških ur in predstavitev in predavanj v Matični knjižnici Kamnik smo povezali z lokalno zgodovino Kamnika in okolice. V naši knjižnici se nam zdi pomembno, da prispevamo h krepitvi indentitete našega okolja. Kdo smo Kamničani? Kaj je za nas značilno? Po eni strani se lahko pohvalimo z gorniško tradicijo, z našimi planinci in alpinisti, po drugi strani so zlasti znani purgarji s svojim prispevkom k stari kamniški meščanski tradiciji. Za Palovčane so bile značilne češnje, za Tunjičane sadjarstvo, Motničani in okoličani so bili povezani s furmani, furajtarji in nekoč menda celo z rokovnjači, če ne drugače, so jim bili ti v nadlego. Povojna industrializacija je že zdavnaj izzvenela in nekoč cvetoče industrijsko mesto s Stolom, Utokom, Svilanitom, Barutano, Titanom, kjer je bilo zaposlenih na tisoče ljudi, zdaj že dolgo časa stopica na mestu. Politika in odločevalci se ne povežejo s sinergijo, da bi zasnovali strategijo razvoja in se opredelili za prednostne naloge. S...