Voditeljstvo

  Caravaggio, Narcis, 1597-1599

 Ko premlevam knjižničarjevo podobo in stereotipe, premlevam vidike vodenja.

Opažam, da se zelo razlikujem od večinskega dojemanja voditeljstva in od tega, koga ljudje izbirajo na volitvah ali koga podpirajo v političnih in drugih gladiatorskih arenah. Nikoli nisem nikomur slepo sledila. Nikoli ne presojam idej in vizij po tem, kdo jih izreče, ampak po tem, ali so so v redu za splošno dobro, ali temeljijo na vrednotah (kot so resnica, pravica, socialna enakost, človekove pravice in Mojzesovih 10 zapovedi). Nikoli ne presojam ljudi po tem, ali hodijo k maši, ali volijo tistega, ki ga volim jaz, ali so levi ali desni, ali so partizani ali domobranci. Seveda me bolj prizadane, če je kdo, ki ga srečujem pri maši ali ki je veren, slab človek, saj naj bi se napajal pri živi vodi, a živi mrtvo življenje. 

Voditelj naj bi imel morda naslednje lastnosti:^[1]

1. Mora imeti razumsko ostrino z zdravo kritičnostjo

Naravnanost k spremembam izhaja iz kritične presoje trenutnega stanja. Zato mora vodja znati razumsko dobro pretehtati, kakšne spremembe so potrebne in zakaj, za kar potrebuje tudi kritičnost. To potrebuje tudi za reševanje problemov. Tudi s svojimi sodelavci. Skratka, fajn je, če je brihten, ker je potem lahko tudi kritičen.

2. Mora znati slediti

Preden voditelj doseže, da mu drugi sledijo, mora znati sam slediti in prisluhniti, se prilagoditi. Vedeti mora, zakaj ljudje vodju sledijo, kaj jih poleg moči, ki nase vleče slabiče kot vešče luč, prepriča za dlje časa in ne obdobje volitev. Skratka, ni narcis.

3. Je zdravo ponižen

Seveda ne v tem smislu, da dopusti, da ga drugi teptajo, pač v smislu védenja, da so stvari, ideje, situacije, ljudje, ki ga presegajo; in da je moč, ki jo ima, le orodje, da lahko dela dobro. Vodenje je služenje ljudem, ki jih vodja vodi. Za nekatere je voditeljstvo enkratna priložnost, da izživijo moč, saj je zanje življenje bojno polje in vodenje to, da nekoga zajebaš in potolčeš, ker le tako lahko uveljaviš svoje ideje. Skratka, ni narcis.

4. Je vizionar

Vodja ima vizijo, s katero bi dosegel želene spremembe na bolje, saj je vodenje nenehna hoja k boljšemu. Zato mora biti analitičen duh in bister, razgledan in načitan, povezovalen, da druge prepriča v vizijo, pogumen, da daje pogum omahljivcem, samozavesten, da ne klone, kadar ga napadejo dvomi in predvsem nasprotniki. Zaradi vere v svojo vizijo mu ni pomembno, da se mu drugi kar naprej klanjajo, ker zna svojo vizijo demokratično zagovarjati in če je potrebno, jo tudi prilagoditi. Skratka, ni narcis.

5. Ne sme pozabiti na preteklost

Nekateri v naši politiki so prepričani, da je treba preteklost pozabiti, zlasti kadar gre za kakšno Hudo jamo ali "preštevanje kosti", ki jo nekateri označujejo za drugorazredno temo. Ogromno število mrtvih, zlasti civilistov, empatičnega človeka ne more pustiti hladnega. Preteklost je tista, ki nas je oblikovala: narodova (Slovenci smo očitno narod hlapcev, nikoli nismo dosegli stopnje gospodarjev lastnih usod, zato naj ne bi prenesli tistih, ki so nadpovprečni), družinska, osebna. Osebna preteklost je pomembna. Če je bil nekdo voditelj pri skavtih ali tabornikih, gasilcih, v razredu ali na oratoriju, v rok ansamblu ali modelarskem krožku, ima že nekaj izkušenj.

6. Je empatičen

Sočutje je temelj demokracije in pravičnosti. Sočuten človek posluša in upošteva svojega sodelavca ali sočloveka. Sočuten človek ne more narediti krivice, vsaj hote ne. Narcis ni empatičen in mu je pravzaprav vseeno za druge.

7. Je zvest

Zvestoba in lojalnost sta osnovi za zaupanje. To pomeni, da so obljube trdne, da beseda nekaj velja, da je dogovor kot pogodba in stisk roke žig na podogbi.

Nekateri menijo, da je osebna stvar politika ali drugega voditelja, če vara ženo. Seveda je, ampak če laže ženi, ki mu je najbližja, zakaj ne bi meni, ki sem le številka na volilnem lističu, ali pa zgolj ena od zaposlenih. Zvestoba je tudi to, da si zvest idejam, vizijam, dejanjem, da držiš besedo, ne skrivaš namenov, ne lažeš, da ne skačeš iz stranke v stranko, iz ene druščine v drugo. Človek, ki je zvest, navadno drži besedo. Narcis ne, ker mu je vseeno za druge in se obrača k ogledalu, ki mu kaže lepšo podobo.

   

 Se mi zdi, da slišim režanja, češ hohoho, kaj pa ta naklada, kaj pa misli, da je. Ja, kaj... če ne drugega, redno volim na vseh volitvah in to s premislekom. Volim tistega, ki pove kaj pametnega, in tistega, ki ga lahko presojam po dobrih dejanjih. Tudi v vsakdanjiem življenju spoštujem, cenim ljudi, ki imajo dobre lastnosti in z njimi z veseljem sodelujem profesionalno ter zasebno. 

---

[1] Cele teorije so o tem, kakšne osebnostne značilnosti, kompetence, spretnosti naj bi imel voditelj. Kar beremo, je moja teorija. Neznanstvena, subjektivna, malo trapasta in idealizirana teorija ene knjižničarke v srednjih letih. Mogoče je pomemben obroben podatek, da nisem zagrenjena, fovšljiva, sem pa velikokrat  jezna in imam o Slovencih čedalje slabše mnenje.