Vloga knjižnice pri razvoju bralne kulture. Tudi na Kamfestu!

Bralna kultura je pomembna. Itak.  Človek, ki bere in hkrati o prebranem kritično razmišlja, ni samo bolj spreten v izražanju, argumentiranju, predstavljanju stališč, prepričevanju, pisanj, pač pa je zanj značilna širina duha, razumevanje in zmožnost refleksije. Seveda je dejavnikov zelo veliko, mnogokrat ima največjo težo človekov značaj, ampak njiva ne rodi dobro, če jo kmet ne obdeluje. Tudi naši možgani kljub morebitni od Boga podarjeni inteligenci ne, če jih ne vadimo.  Za takšno vadbo seveda poletni romančki niso dovolj, je pa treba kdaj pa kdaj prebrati in premisliti kaj bolj tehtnega.

Knjižnica ima pomembno vlogo pri razvoju bralne kulture z naslednjimi dejavniki:

Prvi je omogočanje dostopnosti gradiva z nabavo, izposojo, upravljanjem z zbirkami. Obstajajo raziskave, ki so ugotovile povezanost med dostopnostjo do knjižničnega gradiva in bralno usposobljenostjo otrok. Če imajo otroci na razpolago gradivo za brati, je večja verjetnost, da bodo brali, od tod izhaja večja verjetnost, da se bodo laže opismenili in dosegali boljše rezultate v izobraževanju. Nabava je pomembna, ker moramo pretehtavati, koliko naslovov in kakšno gradivo naj uvrstimo v zbirko,  da bo živa, torej izposojana. Pritožbe so pogoste, tako od gospa, ki bi jim nikakor ni dovolj ljubezenskih romanov, katerih nabavo smo zmanjšali, kot od študetnov komunikologije, antropologije, politologije, metalurgije itd., ker nimamo gradiva, ki ga potrebujejo za študij. Dostopnost knjižnice omogočajo tudi z upravljanjem z zbirkami, kjer skušamo pregledno postaviti gradiva, hkrati pa z različnimi prijemi obiskovalce knjižnic opozoriti na gradivo, ki je vredno pozornosti.

Drugi dejavnik je motivacija za uporabo knjižničnega gradiva: promocija knjižnične zbirke, pomoč in svetovanje pri uporabi zbirke, obknjižničnedejavnosti (prireditve, učenje o knjižnici – bibliopedagoške dejavnosti.

Temeljnega pomena je dober knjižničar. Ta lahko osnovni storitvi doda človeško noto, pomaga pri iskanju in svetuje ter usmerja. Včasih se nam dogaja, da zlasti starejši ne pridejo le po knjigo, pač pa tudi na pogovor – kakšna je ta ali ona knjiga, kako se nam zdi ta ali oni motiv, kaj je fino, kaj zanič in kaj je bilo včeraj na televizij. Ali je to funkcija knjižnice, da se menimo z našimi uporabniki? Mislim, da. Naloga človeka je biti človeški, med osnovne človeške dimenzije sodi človeški stik, potreba po komunikaciji.

Da pa bi bila knjižnica vedno povezana z okoljem, veliko sodelujemo. Letos smo v kamniški knjižnici sodelovali z veliko društvi, krajevnimi skupnostmi, ljudmi. V veliko veselje nam je dolgoletno sodelovanje s Kamfestom, kjer pestri festivalski dejavnosti dodamo en dodaten ščepec arome. Dobro slikanico, brezplačen vpis, možnost, da si turisti pogledajo vodnik pa Kamniških Alpah, da mulci vzamejo v roke strip, za katerega niso vedeli, da obstaja (in si ga kasneje pridejo izposodit). Nekateri si radi ogledajo kakšno knjigo o Kamniku in okolici, drugim povemo, da sploh smo in da smo zanje. Muziki in temu, da se dogaja, dodamo še svet knjig in branja.

Snovalci Kamfesta tako sporočajo: »Knjiga in knjižnica sta kul. Knjige so del kulture. Bralna kultura je tudi pomembna in del tega, da se dogaja. To dela knjižnica«.

Kamfest je pa itak kul.
Spodaj objavljam slike s preteklih Kamfestov, ko je knjižnica gostovala še na Malem gradu.