Besede so kot perje v vetru

Naključni piš vetra je na mojo pisalno mizo prinesel zgodbo. Tako kot perje v vetru se tudi zgodbe razletijo na vse strani neba. Izhaja iz stare judovske vzhodnoevropske tradicije, kjer so rabiji imeli tudi vloge moralnih razsodnikov. Ena od različic je pripotovala na krilih vetra v ameriško filmsko produkcijo. Gre za zgodbo o opravljanju in govoricah, ki so kot perje v vetru. Nikoli se ne ve, kje besede ali perje pristanejo. Nikoli se ne da vseh razširjenih besed ali peres pobrati in vrniti nazaj, kjer so bile prej.

Opravljanje

Nekoč je živela ženska, ki je rada opravljala. Vsak dan je posedala s prijateljicami in govorila slabo o drugih: »A lahko verjameš, da je naredil to? A lahko verjameš, da je rekel to? A si videla, kaj je oblekel? Moški pri teh letih!« Opravljala je in opravljala.

Nekega dne jo je k sebi poklical rabi in ji rekel: »Želim si, da bi nekaj storila zame!« Dal ji je blazino in ji naročil, naj gre ven, jo prereže in strese perje iz blazine v veter. »Zakaj?« je vprašala ženska. »Samo naredi to, kar sem ti rekel,« ji je odgovoril. Ženska je šla ven, prerezala blazino, jo razprla in spustila perje v veter. Veter je perje hitro odpihnil. »Zdaj pa bi rad, da pobereš vse perje in mi ga prineseš,« ji je rekel rabi.
»Toda to ni mogoče. Veter ga je odpihnil po ulici in čez hrib. Nikoli ga ne bom mogla pobrati,« je odgovorila.
 Rabi jo je strogo pogledal: »Tako je tudi z besedami in čenčami. Izgovorjenih besed se ne da nikoli vzeti nazaj. Ne ve se, kako daleč odpotujejo in koliko škode naredijo. Od zdaj naprej premisli, preden govoriš.«  

In tako je potem tudi bilo.

(povzeto s spletne strani http://www.storymuseum.org.uk/)

(SHOSHANNAH BROMBACHER, http://www.chabad.org/library/article_cdo/aid/812861/jewish/A-Pillow-Full-of-Feathers.htm)

Dvom

Perje, ki ga veter raznese na vse strani, je kot prispodobo v svoji pridigi uporabil duhovnik Brendan Flynn v filmu Dvom. Igra ga Phillip Seymour Hofman in pooseblja lik modernega, priljubljenega, odprtega duhovnika in nov veter v katoliški srenji sredi šestdesetih let v Bronxu. Njemu nasproten lik stroge in zaprte, toge nune Alojzije je genialno upodobila Meryl Streep. Sestra Alojzija sumi, da je oče Flynn kriv pedofilije, a njeni sumi temeljijo le na predvidevanjih in okoliščinah, nikakor ne na dejstvih. V to hoče prepričati tudi druge v župniji in širše. Mati dečka, s katerim naj bi imel duhovnik zlorabljajoč odnos, je potrdila, da zlorabe ni bilo. Sestra Alojzija je prepričana, da je mati krivo pričala, saj je bil deček prvi temnopolti deček na tej šoli in mama si je zelo želela, da bi njen sin pridobil izobrazbo, ki je bila za temnopolte nedosegljiva. Duhovnik mora iz župnije oditi, njegov ugled je uničen. A tudi v sestri Alojziji ostane dvom. Takorekoč dvomi v vse: v očeta Flynna in njegovo dejansko krivdo, v svoje ravnanje, v svoje poslanstvo, tudi v Boga. Na začetku je bila prepričana. Čeprav jo je duhovnik opozoril, da je prepričanje čustvo in ne dejstvo.

Oče Flynn: »Nimate niti najmanjšega dokaza o ničemer!«

Sestra Alojzija: »Prepričana sem v to! In oborožena s tem prepričanjem bom šla do zadnje župnije, če bo potrebno, in to povedala!«

Prispodobo perja v vetru je duhovnik uporabil v svoji pridigi, kjer je vizualizirano, kako perje lahkotno lebdi v zraku in se vrtinči na krilih vetra. Kar je narejeno, je narejeno.

Zgodbe so povsod

Zgodbe smo ljudje, naši odnosi, vse, kar živimo in delamo, zgodbe so naša refleksija in naša zavest. Pomagajo nam k uvidom. Če tako hočemo. Če pa nočemo, potem se pač nad zgodbami naslajamo tako, kot se je nad njimi in človeškimi slabostmi naslajala ženska iz prve zgodbe. Naše odločitve narekujeta naša vest in srce.