Sodelovanje in poslovnost tudi na knjižničarskem zvezdnem nebu

 Posvetovanje z naslovom Knjižničar v akciji je za nami

Posvetovanje splošnih in potujočih knjižnic, ki je bilo od 6. do 8. septembra v Mariboru, je za nami.
Organizatorji smo zadovoljni z vsem: udeležbo, prispevki, vzdušjem in vremenom. Razvnele so se tudi nekatere debate, na nekaj prispevkov je bilo nemalo odzivov, zlasti neformalnih. Sabina pravi, da je tako dobro, saj če se vsi strinjajo, je to slab znak, da je nekaj narobe. Skušali smo spodbuditi razpravo o našem poklicu in nas kot nosilcih poklicne podobe, profesionalizacije in poklicne samopodobe. Nekaterih vprašanj smo se le dotaknili, nekatera ostajajo še vedno odprta, kot je na primer položaj mladinskega knjižničarja in njegovih priprav na pravljične in bibliopedagoške ure. Spregovorili smo tudi o kriznih časih in kar nekaj razpravljalcev je poudarilo misel, da je krizni čas lahko priložnost za vpogled v bistvo naše stroke, da inovacije in razvoj poganja vse kaj drugega kot denar. Predvsem zavzetost zaposlenih, pa seveda tudi strokovno znanje, etičnost, zavedanje poslanstva knjižnic.

Je biti knjižničar malce nerodno?

Večkrat je bila izrečena misel, ki je zame zelo pomembna: o naših vprašanjih in težavah govorimo sami sebi. Včasih imamo občutek, da nismo cenjeni, da je naša storitev enostavna, nepriznana usluga, za katero je potrebno zgolj urejanje gradiva, pospravljanje, malce lagodno čemenje v slonokoščenih stolpih in da ljudje mislijo, da je naše delo brez odgovornosti. Z bralci imamo pozitivne izkušnje, z lokalnimi skupnosti pa zelo različne. Tudi to smo poudarjali. Večkrat.
Bistveno pa je to, da pletemo poklicno socializacijo v močnih strokovnih združenjih, ki nam omogočajo identifikacijo in rast samozavesti. Pomembno je, da se pogovarjamo o strokovnih vprašanjih in delimo naša znanja ter izkušnje. Tako vemo, da nismo sami, da je neka skupnost, katere del smo in si dajemo pogum za vztrajanje ter samozavest.

Sodelovanje 

Danes zvečer sva šli z Vereno spet na tek, no, v resnici na hiter sprehod. Vedno si poveva, kaj je novega na področju knjižničarstva in muzealstva. Veliko skupnih točk imamo. Delamo za javnost, jo osveščamo, smo javni zavodi in ne zavedamo se dovolj, da smo tudi storitvena dejavnost, ne samo strokovne organizacije. Danes sva razpredali o fragmentizaciji, kaj fragmentizacija - o atomizaciji naših zavodov. Razdrobljeni smo, nepovezani, razen v strokovnem smislu. Zato naši ustanovitelji laže uresničujejo parolo Deli in vladaj. Laže je vladati koščkom kot celoti. Poleg tega razvoja ne pogajanjajo knjižničke, pač pa cela strokovna skupnost, zlasti se to nanaša na razvoj tehnologije in ne na projekte in storitve.
Primer: uvajanje mobilnih aplikacij v naše storitve. Majhne knjižnice same niso sposobne razviti teh aplikacij ali druge sodobne tehnologije, ki jih že uvajajo banke, časopisi in druge dejavnosti. Kdo naj da pobudo, da se razvije tehnologija za vse knjižnice hkrati? S tem bi bila zagotovljena kakovost produktov in večja cenovna ugodnost.
 "Res sva pametni," večkrat ugotoviva, v podtonu pa se sluti rahlo razočaranje, da svet tega ne opazi. "Ma jaz se ne bi sprehajala s kakšno mono," pravi Verena. "Tudi jaz ne bi tekla po gmajnah s kakšnim butlom," dodam. Tako si pod jasnim zvezdnim nebom, na katerem marsikateri večer razposajeno mežikajo zvezdice zaspanke, dva fragmentka pritrjujeta in si prikimavate. V gozdu se zadere še žival, za katero Breda trdi, da je lisica, Verena pa pravi, da je sova. "A si že kdaj slišala lisico na drevesu?" pravi Verena. "Saj ni na drevesu, je med drevesi," trdim jaz. Potem se o teh zadevah ne meniva več, ker imava ponavadi obe prav in najinega prijateljstva ne bova skalili zaradi sov in lisic.
Izmenjava si ne samo informacije, pač pa tudi mnenja in se tako spodbujava k razumevanju položaja najinih strok, ne da bi na vso silo želeli uveljaviti svoj prav. V stroki ali dejavnosti bi morali uveljavljati načelo sodelovanja in povezovanja, na podlagi tega so večje možnosti razvoja, uporabe sodobnih tehnologij, večja možnost bolj učinkovite rabe sredstev in varčevanja - nekdo pač mora biti motor.Naš sistem je naravnan tako, da smo razdrobljeni in zato manj močni. Torej posledično manj zahtevni.
Da ne govorim o sodelovanju z drugimi akterji, ki se dotikajo naših knjižničarskih orbit, a so boljši lobisti, mogoče boljši politiki, mogoče so bolj pomembni ...

Lojtrice do zvezd

Danes je nebo jasno, polno zvezd, lepo je. Nekam tja gor pripenjamo naše cilje, poslanstva, z zavedanjem, da razvoj družbe ne steče brez knjig in informacij. Mi pa postavljamo lojtrice, da zvezde lahko skupaj dosežemo. Okej, sem sentimentalna. Ampak iskrena.
Na poti navzgor k ciljem se nam polomi veliko klinov, malce cepamo, včasih debelo pogledamo, se poberemo, se sprašujemo, opazujemo, naredimo SWOT analizo, skličemo posvet in potem gremo v akcijo.
Spoznali smo, da je potrebno sodelovanje in poleg njega tudi poznavanje značilnosti storitvenih dejavnosti, marketinga, managerskih spretnosti in sploh - na naše idilično, kulturno, izobraževalno, informacijsko zvezdno nebo moramo pripustiti tudi znanja iz poslovnega sveta. Nad tem se pravi kulturniki zmrdujejo, češ ne bomo se pustili skomercializirati, pa naj stane, kolikor hoče.
Sprijazniti se moramo, da gre čas hitro naprej, da je poslovni svet realnost, da nas tehnologija prehiteva. Danes je v naši knjižnici punčka iz tretjega razreda s svojim pametnim telefonom poslikala seznam za bralno značko in ga po mejlu poslala mamici.
Oj, kako so naši zvezdni žarki zardeli ...