Mir mora biti!


Osa je odločno zabrenčala: »Zdaj se moramo boriti za mir. Živali ste preveč sebične in prepirljive, nekatere se med seboj celo jeste, na primer sova kakšno žabo ali žaba muhe. To se mora nehati! To je živalsko.«
Čebela je vprašala: »Kako pa bomo to uredili?« Osa ji je odgovorila: »Odločno se je treba boriti za mir in proti nestrpnosti, kdor ne bo ubogal, ga bomo ose popikale, da ga niti lastna mati ne bo prepoznala.« Čebela je na to rekla: »Ne vem, če imaš prav.«
Osa je še bolj odločno brenčala: »Imamo že prvi primer razbijanja miroljubnih namenov. Vse živali morate obsoditi ta grozni izpad!« Rogač je rekel osi: »Mir se dela tako, da so živali mirne in ne jezne, to ni noben mir, kar delaš ti, osa.« Osa se je razjezila: »To je drugi primer nestrpnosti in nasprotovanju miru. Vsi smo enotni, da v gozdu ni prostora za sovražni govor. Rogač, ti si neumen, grd in domišljav, ker imaš tiste smešne klešče.« Miška je prestrašeno zacvilila: »Osa, želim si, da bi bila bolj prijazna. Jaz sem za mir, da bi se bolj lepo in nežno pogovarjali. Tako sem se te ustrašila, da se mi kar repek trese.« Osa je bila še bolj jezna, pravzaprav besna: »Koliko je teh neumnih živali, ki se upirajo enotnemu boju za mir. Zmenjeni smo, da se bomo skupaj borili za mir.« Čmrlj je vprašal: »Kdaj smo se pa tako zmenili, da se bomo skupaj jezno borili za mir?« Osa mu je odgovorila: »Saj to je jasno, da se bomo vsi skupaj borili za mir. Mir je pomemben za to, da je mir.« In je brenčala in brenčala, skoraj bi koga tudi pičila, a so se vsi kar poskrili in umaknili.
Osa še vedno brenči, sove še vedno pojedo kakšno žabo in žabe muhe. Druge živalice pa se veselo pogovarjajo, skupaj pojejo in tudi zaplešejo. Ne govorijo veliko o miru, pač pa se mirno in celo veselo zabavajo in lepo imajo.
Osa pa še danes misli, da je glavna v boju za mir.


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Velika slovenska kuharica