Žaba je zaregljala: »Sem zelo pomembna žaba. Pred menoj je veličastna prihodnost."
V rumeni hiši ob gozdu in ob vznožju hriba Stari grad živi pogumen
Fantek. Zato gre velikokrat kar sam v gozd, brez očka in mamice. Pogosto sreča
živali. Vse živali ima zelo rad. Z njimi se tudi rad pogovarja.
Tokrat je ob luži srečal žabo. Videti je bila zelena, srečna
in napihnjena. Na glas je regljala: »Fantek, ustavi se in me dobro poglej. Sem
najbolj imenitna žaba daleč naokoli.« Fantek je odgovoril: »To je res, saj
druge žabe daleč naokoli ni.« Žaba je regljala in
regljala in regljala: »Ja, zdaj se mi smeješ pa ne vem, kaj še vse. Le počakaj,
da postanem predsednica.« Fantek ji je rekel: »Samo potem boš morala imeti tudi
ministre!« Žaba je pogledala okrog sebe, kje je kakšen minister. Mimo je
počasi, a premišljeno lezel polž. »Tale bo minister za šport in šolo, ni ravno
hiter, je pa premišljen,« je rekla žaba. Še enkrat se je napihnila in se ozrla
okrog sebe, takrat pa je mimo prilezel močerad: »Tale je pravi za policijo, ker
je videti malo nevaren.« V tistem trenutku je mimo prikorakala četa rdečih
mravelj, nekatere so bile malo jezne, se ne ve točno zakaj, ampak jezne so pa
bile. Te so dvignile zadke in pokazale svoja žela. To je bilo videti resno.
»No, to je pa moja vojska,« je rekla žaba, »pripravljena sem, da bom
predsednica. To bo imenitno. Bom odločna in ne bom popuščala.«
Žaba pa je še bolj na glas zaregljala: »Sem zelo
pomembna žaba. Imam dober občutek, da je pred menoj veličastna prihodnost.
Postala bom predsednica vlade, saj dobro regljam. Ko bom predsednica, bo vse
drugače. Čas je za nove obraze. Vse bom delala drugače, seveda bolje, saj
drugače ne znam.«
Fantek je rekel: »Gospa bodoča predsednica, imenitna si
videti, ampak žabe in ljudje so imenitni šele takrat, kadar kaj imenitnega
naredijo.« Žaba mu je odgovorila: »Če bom predsednica, bo cel starograjski gozd
govoril o meni in me občudoval. Vsi mi bodo hvaležni, od vrabcev do lisic, od
mravljic do jazbecev. In nikogar se ne bojim. Kdor mi bo stopil na pot, ga bom
grdo gledala in ozmerjala. Jaz sem najbolj imenitna, najbolj pogumna in najbolj
odločna!«
V tistem trenutku pa je nad žabo poletela sova. Sova včasih
za malico rada poje kakšno žabo, čeprav lovi samo ponoči. Tale bodoča
predsednica je tako regljala, da jo je zbudila. Ko je žaba videla sovo, se je
ustrašila in skočila na dno luže ter nehala regljati. Ni hotela biti malica
nobeni sovi.
Fantek pa je rekel: »Gospa bodoča predsednica, saj ste
najbolj pogumni, odločni, imenitni, ne bojte se sove!« Ampak žaba ni
odgovorila, prestrašeno je čepela na dnu luže. Včasih se zgodi, da žabe
precenijo svoj pogum in imenitnost. Nič hudega, tudi ljudem se to dogaja.
Komentarji